Država bi preko aplikacije omogočila ovajanje zdravnikov. Zakaj je to za vse slabo

Zaupanje je temeljni kamen vseh odnosov. Zaupamo drug drugemu ali vsaj nekomu tretjemu, ki lahko jamči, da dogovorjeno velja. V zdravstvu je neposredni odnos med nami in pacienti sploh osnova za uspeh zdravljenja. Ljudje nam zaupajo tisto, česar drugim ne povedo ali jih je sram povedati. Kar nam zaupajo, ostane med nami, o vsebini ne sodimo in o njej ne govorimo naokoli. Pa ne samo zato, ker bi nas lahko pri tem ujeli, ampak ker verjamemo v etičnost poklica, ki ga opravljamo. Za potrebe zdravljenja ali za lajšanje duše, prostor med mano in pacientom je preprosto – svet. 

Narava medicine je taka, da se večina življenj začne in konča v naših rokah. To je teža, ki jo nosimo s seboj. O dilemah zdravljenja in o pacientih razmišljamo ne samo v službi, ampak tudi na poti v službo, doma ali v prostem času – prejšnji teden sem si na dopustu vsakodnevno vzel čas, da sem spremljal stanje dveh pacientov, ki sta bila v slabem stanju, enega smo za las uspeli rešiti.

Ker je pacient živ organizem, medicina kompleksna in mi le ljudje, pride kdaj do zapletov, nesporazumov in napak. Ravno v takih težkih trenutkih je ta sveti prostor toliko bolj pomemben, ker se v njem odvija skupen boj za ohranjanje zdravja, kar zahteva empatijo zdravnika in razumevanje tistega, za katerega zdravje gre. Naravno mora biti, da pacient izraža svoje dvome in skrbi ter da zdravnik to upošteva in oblikuje zdravljenje tako, da bo najbolj optimalno. V sposobnosti vzdrževanja tega zaupanja vlagamo veliko časa: najprej doma, nekaj potem na fakulteti, največ pa ob delu s pacienti. Ravno ko se zgodi življenje, ko o stiskah ne bereš, ampak se dogajajo pred teboj – takrat je naša etičnost na preizkušnji. Takrat se lahko zaneseš na svoj moralni kompas, brez katerega se tega poklica ne da opravljati.

In zdaj, posegati v ta intimen prostor je skoraj bogokletno. Da to počne država, je pa perverzno. Nedavno sem izvedel, da se pripravlja aplikacija, preko katere bodo lahko ljudje ovajali zdravstveno osebje. Država s tem ustvarja razdor med nami in pacienti, saj aplikacija sporoča, da ni (več) zaupanja med zdravnikom in pacientom, ampak je os zaupanja sedaj med pacientom in državo, ki nato ukrepa nad zdravstvene delavce. Pacient neha biti pacient in postane ovaduh za organe pregona.

Država s tem ustvarja razdor med nami in pacienti, saj aplikacija sporoča, da ni (več) zaupanja med zdravnikom in pacientom, ampak je os zaupanja sedaj med pacientom in državo, ki nato ukrepa nad zdravstvene delavce. 

Odprt pogovor in zaupanje sta ključna, anonimnost to ubija

Poleg moralne zgrešenosti te ideje je še praktičnih in logističnih težav kar nekaj. Ena od njih je huda nezanesljivost takšnih prijav. Najboljši pregled nad obravnavo ima strokovnjak, ki jo je izvajal. Večkrat so pacienti v stiski in ne razumejo vsega, kar jim razlagamo, zato povemo večkrat, še svojcem in tudi napišemo na izvid.

So pa stvari, ki se lahko komu zdijo kot napaka, pa to niso. Pacient oz. laik lahko vidi, da nekdo ni prijazen ali da se komu mudi, težko pa oceni kvaliteto storitev, ne more ločiti zapleta od malomarnosti in nasploh težko sodi strokovni del obravnave.

Če pa kaj narobe naredimo, že obstajajo ustrezni kanali, ki to rešujejo. Odprt pogovor in zaupanje sta ključna. Zato je tako pomembno, da si zaupamo in da ustvarimo in vzdržujemo prostor, kjer pacient vse te pomisleke izraža. Anonimnost to ubija, ker odstranjuje bistven element – pogled zdravstvenega delavca, torej tistega, ki najbolj celovito vidi, kaj se je zgodilo. Organ pregona bo moral verjeti na besedo nekomu, ki morda ni dobro razumel navodil ali se mu zdi medicinska sestra antipatična ali noče sprejeti, da pa kdaj res ni več upanja na ozdravitev.

Naprej v Jugo

Zaskrbljujoče je, da oblast razbija vezi med ljudmi. Z ovajanjem se vračamo v čase Juge, kjer je totalitarni sistem stremel k obvladovanju vsakega posameznika in kjer ljudje zaupajo sistemu bolj kot svojim skupnostim. Vsak totalitarni režim sovraži skupnosti – verske, narodne, družinske – ker ustvarjajo vezi med ljudmi, ki jih režim ne kontrolira, zato s takimi ukrepi načrtno razbijejo tkiva teh skupnosti. Včasih so celo družinski člani ovajali drug drugega – kdo vse je bil sodelavec tajne policije! Cilj je atomizacija družbe, izoliran človek povezan zgolj z državo, ki v vsem “skrbi” zanj. Se spomnite, ko so med covidom mnogi čakali na podrobna navodila od ministrov še za najbolj preproste ukrepe? No, to.

Zdravstveni delavci s svojimi vrednotami, delom in obnašanjem dolga leta gradimo zaupanje, ki ga zdajšnja oblast načrtno ruši. Zato so take aplikacije slaba novica. Žal pa od te vlade skoraj vsak teden doživimo novo slabo novico. Boljše bi bilo, da bi v. d. ministra svoj trud porabil za iskanje sposobnega ministra za zdravstvo in za reformo zdravstvenega sistema, namesto da klepeta z Ano Roš. Ker posledice njegove pasivnosti so tu: nedavno sta umrla dva otroka s srčno napako. Kam pa to prijavim?

Izbrano za naročnike
Pismo iz Vrtovina: Kulturni dan
Kako pristopiti k mladostniškemu kriminalu, ko tolpa mladoletnikov posili dekleti v zgodnjem najstništvu?
Katja Berk Bevc (2. del): Ženske kvote se mi zdijo podcenjujoče, resnično enakopravne bomo, ko bomo brez sramu lahko izbrale kariero ali materinstvo
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Polona Gams Brulc
dr. Polona Gams Brulc: V Sloveniji je propaganda proti zdravnikom ter drugim intelektualcem
  • 03. 10. 2024
bolnišnica, zdravstvo
»Kaj pomaga milijarda na računu, če doživite infarkt, sredi noči pa ne bo več dežurnega kardiologa?«
  • 02. 10. 2024
zdravstvo, zdravniki
Nihanje nad prepadom
  • 08. 11. 2024