Droge so (lažen) odgovor na potrebe ljudi
Tadeja Zabret
- 27. 9. 2018 ob 6:34
- 3 komentarjev
Ne le za migrante, Slovenija je tranzitna država tudi za drogo. A tudi tranzitnost je vprašljiva, ko pa je Ljubljana po koncentraciji kokaina v odpadnih vodah v vrhu držav EU (prekaša nas le še Amsterdam), ves čas spremljamo procese proti mamilaškim kartelom, o katastorfalnem stanju na področju zasvojenosti s sintetičnimi mamili pa poročajo že srednješolci.
V konoplji smo skoraj samozadostni. Če že ne raste doma, je pa vsaj ni težko dobiti. Ne le konoplja, tudi sintetične droge, med katerimi za mnoge niso znani natančni učinki in količine, so dostopne že mladoletnim, osnovnošolcem. Konoplja se propagira kot zdravilna, pa čeprav ovira razvoj možganov mladostnika, pri določenih ljudeh povzroča shizofrenijo, pri vseh pa odvisnost.
Raziskava ESPAD (Evropska šolska raziskava uporabe alkohola in drugih drog) je pokazala, da travo več fantov poskusi v mlajših letih (do 12. leta), sicer pa je uživanje trave med fanti in dekleti približno enako. Medtem ko uporaba trdih drog med mladimi pri nas upada, pa je vse več uživalcev konoplje in sintetičnih drog.
V Sloveniji za najbolj drogam izpostavljeno območje velja Primorska, predvsem obala in Gorica. Tudi umrljivost zaradi prepovedanih drog je v Obalno-kraški regiji višja kot v preostalih regijah. Pogosteje kot ženske umirajo moški. Najpogostejši vzrok smrti je zastrupitev s heroinom.
Policija, ki je sicer usmerjena v lovljenje “velikih rib”, je lani v Brdih zabeležila zgolj en primer s področja prepovedanih drog, kar je krajane začudilo predvsem zato, ker je tam javno znano, da se droge uživajo v vsaki vasi, kar v mladinskih klubih.
A pri drogah je ključno vprašanje, zakaj jo posameznik sploh vzame. Nekateri so popoldne in zvečer prepuščeni samim sebi, mnogi so tako na ulici in živijo v težkih socialnih razmerah.
Številni mladi so od malega diskreditirani, maltretirani, označeni za zgube, celo zlorabljeni, zato jim droge pomenijo izhod in odklop, pravi Milan Krek, eden najboljših poznavalcev zlorabe drog pri nas. Povsem druga skupina pa so mladi, ki droge jemljejo na zabavah ali po zabavah, ko se usedejo skupaj in se pogovarjajo.
Droge so jim v pomoč, da vsaj pod vplivom prejmejo, potlačijo ali simulirajo tisto, česar jim najbolj manjka. Vsaka droga določenega časa je le (napačen) odgovor na potrebe ljudi tistega časa.
Droge dostopne že osnovnošolcem
V konoplji smo skoraj samozadostni. Če že ne raste doma, je pa vsaj ni težko dobiti. Ne le konoplja, tudi sintetične droge, med katerimi za mnoge niso znani natančni učinki in količine, so dostopne že mladoletnim, osnovnošolcem. Konoplja se propagira kot zdravilna, pa čeprav ovira razvoj možganov mladostnika, pri določenih ljudeh povzroča shizofrenijo, pri vseh pa odvisnost.
Raziskava ESPAD (Evropska šolska raziskava uporabe alkohola in drugih drog) je pokazala, da travo več fantov poskusi v mlajših letih (do 12. leta), sicer pa je uživanje trave med fanti in dekleti približno enako. Medtem ko uporaba trdih drog med mladimi pri nas upada, pa je vse več uživalcev konoplje in sintetičnih drog.
Mnogi so od malega naprej diskreditirani, maltretirani, označeni za zgube, celo zlorabljeni, zato jim droge pomenijo izhod in odklop.
Najbolj obremenjena je Obalno-kraška regija
V Sloveniji za najbolj drogam izpostavljeno območje velja Primorska, predvsem obala in Gorica. Tudi umrljivost zaradi prepovedanih drog je v Obalno-kraški regiji višja kot v preostalih regijah. Pogosteje kot ženske umirajo moški. Najpogostejši vzrok smrti je zastrupitev s heroinom.
Policija, ki je sicer usmerjena v lovljenje “velikih rib”, je lani v Brdih zabeležila zgolj en primer s področja prepovedanih drog, kar je krajane začudilo predvsem zato, ker je tam javno znano, da se droge uživajo v vsaki vasi, kar v mladinskih klubih.
Zakaj droge?
A pri drogah je ključno vprašanje, zakaj jo posameznik sploh vzame. Nekateri so popoldne in zvečer prepuščeni samim sebi, mnogi so tako na ulici in živijo v težkih socialnih razmerah.
Številni mladi so od malega diskreditirani, maltretirani, označeni za zgube, celo zlorabljeni, zato jim droge pomenijo izhod in odklop, pravi Milan Krek, eden najboljših poznavalcev zlorabe drog pri nas. Povsem druga skupina pa so mladi, ki droge jemljejo na zabavah ali po zabavah, ko se usedejo skupaj in se pogovarjajo.
Droge so jim v pomoč, da vsaj pod vplivom prejmejo, potlačijo ali simulirajo tisto, česar jim najbolj manjka. Vsaka droga določenega časa je le (napačen) odgovor na potrebe ljudi tistega časa.
Zadnje objave
Kanal C0: ko varnostniki postanejo nevarni
24. 4. 2026 ob 12:01
Posledice energetske krize se še poglabljajo
24. 4. 2026 ob 8:46
Evropski vrh na Cipru – finančni okvir in želja po skupni obrambi
24. 4. 2026 ob 7:45
Panika v parku mamil
24. 4. 2026 ob 6:00
Hud udarec za novogoriško Svobodo in župana Turela
23. 4. 2026 ob 22:18
Nepričakovan zaveznik prihajajoče desne vlade, ki se mu 'splača' zaupati
23. 4. 2026 ob 22:02
[Prejeli smo] O kulturni dediščini v tisku
23. 4. 2026 ob 19:00
Ekskluzivno za naročnike
Kanal C0: ko varnostniki postanejo nevarni
24. 4. 2026 ob 12:01
Panika v parku mamil
24. 4. 2026 ob 6:00
Zemlja, hvala!
22. 4. 2026 ob 8:54
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
3 komentarjev
STAJERKA2021
Če te ne zanima popolnoma nič, si kandidat za drogo z begom v omamo. Kakšen presežek pa je z omamljanjem, neaktivnostjo in praznim strmenjem? Je pa res, da je tudi družba velik faktor, ker je doma premalo vzgoje in nadzora. Povej mi s kom se družiš in povem ti, kdo si. Po domače GLIHA VKUP ŠTRIHA.
helena_3
Una "lepotica" Violeta iz Levice bi legalizirala konopljo ...
MEFISTO
Droge so največji problem povsod tam, kjer razsaja brezdušno levičarstvo, ki pušča za seboj duhovno praznino.
Med ljudmi je za vsako ceno preveč pehanja za materialnimi dobrinami.
Zato se mnogi drogirajo zaradi preobilja in prenažrtosti, drugi pa zaradi obupa na nad vsestransko neizpolnjenega življenja.
Niso same po sebi problem velike socialne razlike, temveč način in pot, kako se do njih pride.
Najbrž ni treba biti preveč pameten, da delo najbogatejšim ne prinaša blagostanja, temveč najrazličnejša veriženja med državnim in paradržavnimi denarjem ter ribarjenje v kalnem in neenakost pred zakonom.
Izhod iz tega peklenskega stanja je v vrnitvi k tradicionalnim vrednotam in večnim zlatim pravilom življenja.
Predvsem pa manjka veselja do življenja.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.