Drago Nemec: Gospodarstvo kot kibernetski sistem in njegove značilnosti
O kibernetskih sistemih je v javnosti bolj malo slišati. Mediji o njih kaj dosti ali skoraj nič ne napišejo. Številni bralci ne vedo, kaj ti sistemi sploh so in kakšne so njihove značilnosti, čeprav živimo med njimi in v njih ter smo z njimi tudi v stalni odvisnosti. O kibernetskih sistemih smo slišali na predavanjih v glavnem študentje naravoslovja in biotehnologije in menim, da je tako še danes. A kot v prispevku pojasnjuje mag. Drago Nemec, kibernetski sistemi obstajajo tudi na številnih drugih področjih.
Eden od teh sistemov je gospodarstvo kot ekonomski sistem. Značilnost le-teh je med drugim ta, da imajo sposobnost prilagajanja. To je sposobnost, da ohranijo svoj obstoj in da preživijo tudi pri poslabšanih pogojih okolja oziroma motnjah. Da bi kibernetski sistemi preživeli v spremenjenih pogojih, morajo spremeniti svojo strukturo. Zdravi ekonomski sistemi ostajajo tudi pri različnih motnjah zaradi njihove visoke kompleksnosti relativno stabilni. V primeru, ko niso sposobni vzpostaviti ravnovesja v spremenjenih razmerah na homeostatski način, pride do gospodarske krize. Homeostatski način pa pomeni način, da ostane pri teh sistemih tudi pri spremenjenih zunanjih pogojih njihova notranja struktura relativno stalna. Motnje v gospodarstvu in financah, ki je bila nekaj let nazaj, je povzročila velike pretrese na svetovnih trgih in velike socioekonomske posledice. Pri nas je bil zaradi nastopa te krize leta 2012 sprejet Zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), ki je bil izrazito varčevalno naravnan.
Pogosto slišimo, da se svet spreminja zelo hitro. Res se spreminja hitro in postaja vse bolj globalno ekonomsko soodvisen. Vendar se slovenska družba še zmeraj prepočasi prilagaja na spremenjeno ekonomsko okolje, za kar je več vzrokov. Na ekonomske sisteme vplivajo še zlasti: prekomerne zadolževanje in potrošnja, gospodarski kriminal, podnebne spremembe, vse večje pomanjkanje delavcev tako v gospodarstvu kot negospodarstvu, v tem letu koronakriza in še veliko drugih dejavnikov. Pandemija Covida-19 zagotovo predstavlja ogromno motnjo, ki že sedaj močno vpliva na naše in svetovno gospodarstvo. Da bo lahko preživelo, se je moralo na novo nastale razmere prilagoditi oziroma spremeniti notranjo strukturo. Nekatere prilagoditve so se na srečo pri nas in v svetu hitro uveljavile, ker so bile države prisiljene, če so hotele preživeti.
Vprašanje pa je, ali se bo uspelo slovensko gospodarstvo obdržati v optimalni kondiciji. Izgledi za to niso najboljši, saj se svetovno gospodarstvo, od katerega je slovensko močno
odvisno, ponovno ohlaja. K temu pa močno prispeva tudi pandemija navedenega virusa, ki je že močno znižala obseg proizvodnje in porabe.
Kibernetski sistemi so zapleteni in verjetnostni (stohastični), kar pomeni, da se njihovo prihodnje obnašanje ne da natančno predvidet. Določena motnja od zunaj namreč preoblikuje sistem v enega od možnih stanj, katerega posledica je tudi eden od možnih izhodov. Tudi človeška družba je tipičen kibernetski sistem, saj se težko predvidi, kako se bo obnašala pri različnih motnjah v prihodnosti. Zaradi trajno prisotnih negativnih vplivov iz okolja bomo tudi prisiljeni pri nas in po svetu močno spremeniti način življenja.
Različne motnje iz okolja vplivajo na gospodarstvo in ostale kibernetske sisteme vzajemno, kar privede do sinergijskega učinka (povečanega efekta). To pomeni, da je vzajemni učinek le-teh še toliko močnejši.
Eden od teh sistemov je gospodarstvo kot ekonomski sistem. Značilnost le-teh je med drugim ta, da imajo sposobnost prilagajanja. To je sposobnost, da ohranijo svoj obstoj in da preživijo tudi pri poslabšanih pogojih okolja oziroma motnjah. Da bi kibernetski sistemi preživeli v spremenjenih pogojih, morajo spremeniti svojo strukturo. Zdravi ekonomski sistemi ostajajo tudi pri različnih motnjah zaradi njihove visoke kompleksnosti relativno stabilni. V primeru, ko niso sposobni vzpostaviti ravnovesja v spremenjenih razmerah na homeostatski način, pride do gospodarske krize. Homeostatski način pa pomeni način, da ostane pri teh sistemih tudi pri spremenjenih zunanjih pogojih njihova notranja struktura relativno stalna. Motnje v gospodarstvu in financah, ki je bila nekaj let nazaj, je povzročila velike pretrese na svetovnih trgih in velike socioekonomske posledice. Pri nas je bil zaradi nastopa te krize leta 2012 sprejet Zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), ki je bil izrazito varčevalno naravnan.
Pogosto slišimo, da se svet spreminja zelo hitro. Res se spreminja hitro in postaja vse bolj globalno ekonomsko soodvisen. Vendar se slovenska družba še zmeraj prepočasi prilagaja na spremenjeno ekonomsko okolje, za kar je več vzrokov. Na ekonomske sisteme vplivajo še zlasti: prekomerne zadolževanje in potrošnja, gospodarski kriminal, podnebne spremembe, vse večje pomanjkanje delavcev tako v gospodarstvu kot negospodarstvu, v tem letu koronakriza in še veliko drugih dejavnikov. Pandemija Covida-19 zagotovo predstavlja ogromno motnjo, ki že sedaj močno vpliva na naše in svetovno gospodarstvo. Da bo lahko preživelo, se je moralo na novo nastale razmere prilagoditi oziroma spremeniti notranjo strukturo. Nekatere prilagoditve so se na srečo pri nas in v svetu hitro uveljavile, ker so bile države prisiljene, če so hotele preživeti.
Vprašanje pa je, ali se bo uspelo slovensko gospodarstvo obdržati v optimalni kondiciji. Izgledi za to niso najboljši, saj se svetovno gospodarstvo, od katerega je slovensko močno
odvisno, ponovno ohlaja. K temu pa močno prispeva tudi pandemija navedenega virusa, ki je že močno znižala obseg proizvodnje in porabe.
Kibernetski sistemi so zapleteni in verjetnostni (stohastični), kar pomeni, da se njihovo prihodnje obnašanje ne da natančno predvidet. Določena motnja od zunaj namreč preoblikuje sistem v enega od možnih stanj, katerega posledica je tudi eden od možnih izhodov. Tudi človeška družba je tipičen kibernetski sistem, saj se težko predvidi, kako se bo obnašala pri različnih motnjah v prihodnosti. Zaradi trajno prisotnih negativnih vplivov iz okolja bomo tudi prisiljeni pri nas in po svetu močno spremeniti način življenja.
Različne motnje iz okolja vplivajo na gospodarstvo in ostale kibernetske sisteme vzajemno, kar privede do sinergijskega učinka (povečanega efekta). To pomeni, da je vzajemni učinek le-teh še toliko močnejši.
Povezani članki
Zadnje objave
Za Jankovića ni pregrad in ne mej – do zmage tudi v sedmo?
8. 5. 2026 ob 17:07
Radiologi se počutijo izigrane, direktor Flis upa na kompromis
8. 5. 2026 ob 15:21
Park vojaške zgodovine praznuje 20 let: od tankov do poleta z Migom-21
8. 5. 2026 ob 14:36
Ministrstvo se ukinja, kljub temu še vedno zaposlujejo
8. 5. 2026 ob 12:47
Ekskluzivno za naročnike
Kakšna bo usoda zloglasnih Jankovićevih projektov?
8. 5. 2026 ob 10:00
Zakaj narod obuboža, ko izgubi najboljše
8. 5. 2026 ob 6:00
Devet kavčev in pol v Fotopubu – zgodba neke Levice
7. 5. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
MAJ
08
Odprtje fotografske razstave Arzenal dediščine – 20 let
15:30 - 16:30
MAJ
08
Predavanje o Holistični humano - dentosophii
18:00 - 19:00
MAJ
15
Goriški večeri: dr. Jože Možina
20:00 - 21:30
MAJ
16
Vabilo na dan Spomina na žrtve komunizma
17:00 - 18:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.