Dr. Avbelj in dr. Letnar Černič: Pozivanje k smrti in ubijanju posameznika je protiustavno, predsednik vlade lahko opozarja na pomankljivosti

Medije in socialna omrežja so danes polnila poročila o pismu, ki ga je sredi junija vrhovnemu državnemu tožilcu Dragu Šketi poslal predsednik vlade Janez Janša. V njem Janša od tožilstva zahteva ukrepanje ob protestniških vzklikih in plakatih “Smrt janšizmu” in “Ubi Janšu”, odgovornost zaradi dosedanjega neukrepanja ob teh geslih pa ob morebitnih žrtvah teh pozivov prelaga na generalnega državnega tožilca oz. tožilstvo.

Na Domovini smo za komentar dogajanja prosili ugledna pravnika dr. Mateja Avblja in dr. Jerneja Letnarja Černiča ki sta med drugim ocenila, da je predsednik vlade ravnal v skladu s svojimi pristojnostmi ter da ima pravico do svobode izražanja, da opozarja na pomanjkljivosti, dokler neposredno ne posega v konkretno delo državnega tožilstva.

Janez Janša v pismu, ki ga je 19. junija poslal vrhovnemu državnemu tožilcu, danes pa ga je objavil na twitterju, opozarja na "stopnjevane in organizirane grožnje s smrtjo", ki jih po njegovih besedah državno tožilstvo le pasivno spremlja, v nekaterih primerih pa posredno celo spodbuja.

Janša meni, da gre ob plakatih z napisi »Smrt janšizmu«, kričanju »Ubi Janšu«, podobnih napisih na fasadah javnih zgradb ipd. za javno spodbujanje sovraštva in nasilja na podlagi političnega prepričanja ob uporabi grožnje s smrtjo.

Nadalje opozarja na prepoved ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve po kazenskem zakoniku in člene, ki govorijo o kaznivosti nasilja zoper najvišje predstavnike države. Opozarja tudi na napade na uradne osebe, ko opravljajo varnostne naloge, in na to, da tožilstvo kljub javno objavljenim posnetkom kaznivih dejanj ni ukrepalo.



Vrhovni državni tožilec Šketa je Janši odgovoril, da tožilstvo deluje učinkovito in zakonito, tožilci pa skladno z ustavo in zakonom. Dejal je, da tudi sam že več let opaža, da se v javnem diskurzu pojavlja vse več nestrpnosti, sovražnosti in grobosti.

"Državni tožilci sicer nismo tisti, ki bi mogli odločilno vplivati na družbeno klimo in ustrezno visoko odgovornost za izbiro besed pri javnem izražanju, saj je kazenska zakonodaja tisto skrajno sredstvo za zavarovanje družbe pred najbolj nevarnimi dejanji," je navedel.

Poudaril je, da so državni tožilci pri svojem delu samostojni in neodvisni, vezani na zakon in ustavo ter splošna načela mednarodnega prava. "To zakonsko določbo spoštujem in državnim tožilcem v posameznih zadevah nikoli ne dajem usmeritev, navodil ali kakorkoli drugače posegam v njihovo odločanje," je še zapisal Šketa.

Na pismo se je odzvala tudi ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič, ki je izpostavila, da morajo biti primeri spodbujanja nestrpnosti in sovraštva do kogarkoli obravnavani z ustrezno pozornostjo in hitrostjo, v okviru prekrškovnega ali pa kazenskega postopka.

Na pismo so se odzvali tudi v opoziciji. Voditeljica SD Tanja Fajon je pismo označila za napad na neodvisne institucije in grob poseg v druge veje oblasti, ki jih sili tudi v ustavno obtožbo. O možnosti ustavne obtožbe zoper predsednika vlade v SD z drugimi strankami sicer še niso govorili. Je pa Fajonova ob tem poudarila, da si v opoziciji želijo predčasnih volitev.

Dr. Avbelj: Pozivanje k smrti in ubijanju konkretnega posameznika in pristašev njegove politike je očitno protiustavno ravnanje


Profesor in pravnik dr. Matej Avbelj je za Domovino dejal, da je predsednik vlade ravnal v skladu s svojimi pristojnostmi, pismo pa da je odraz njegove politike, za katero nosi demokratično odgovornost.

V razmerju do generalnega državnega tožilstva gre za sistem zavor in ravnovesij. V tem razmerju generalno državno tožilstvo ima in ohranja vso svojo institucionalno avtonomijo ter neodvisnost. Skozi dialog med obema institucijama se razvija ustavnopravna praksa in standardi. Vse se torej dogaja v mejah ustave,” je dejal Avbelj.

Kar se pa tiče pozivov k smrti in ubijanju konkretnega posameznika ter pristašev njegove politike, pa gre za očitno protiustavno ravnanje. Po naravi stvari so institucije dolžne tako ravnanje kaznovati v skladu z zakonom, ne glede na politično (ne)priljubljenost njegovih tarč. V nasprotnem primeru živimo v nepravni državi,” je še dejal.

Dr. Letnar Černič: Predsednik vlade ima pravico do svobode izražanja, da opozarja na pomanjkljivosti, dokler neposredno ne posega v konkretno delo državnega tožilstva


"Država - in njeni organi, kot je denimo državno tožilstvo - nosi pozitivne obveznosti, da se odziva in preganja vsako pozivanje k nasilju, sovraštvu in nestrpnosti, še posebej, če je takšno pozivanje oziroma izražanje sistematične narave," pa je za Domovino ocenil pravnik dr. Jernej Letnar Černič, prodekan Fakultete za državne in evropske študije, kjer je tudi profesor.

Po njegovih besedah je glede na izjemne hude kršitve pravice do življenja in prepovedi  hudodelstev zoper človečnost v slovenski polpretekli zgodovini treba vsakršno pozivanje k nasilju, sovraštvu ali celo umoru obravnavati izjemno skrbno, hitro in natančno.

"Glede pisma predsednika vlade  lahko ugotovimo, da ima tudi vsakokratni predsednik vlade pravico do svobode izražanja, da opozarja na  pomanjkljivosti, dokler neposredno ne posega v konkretno delo državnega tožilstva," je še dejal.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike