Dr. Anton Olaj: Zavračam trditev, da policisti tujce nazakonito vračajo na Hrvaško in jim odtegujejo možnost zaprošanja za mednarodno zaščito (2. del)

Aktivisti policiji očitajo tudi neustrezno ravnanje z begunci in migranti, ki prihajajo na našo mejo – da jih policisti nezakonito vračate na Hrvaško ter jim pogosto odtegujete možnost zaprositi za azil. Kakšen je dejanski odnos policije do tega?

Slovenska policija postopke s tujci, ki nezakonito prestopijo državno mejo, izvaja skladno z vso relevantno zakonodajo. Trditev, da policisti tujce nazakonito vračajo na Hrvaško in jim odtegujejo možnost zaprošanja za mednarodno zaščito zavračam v celoti.

Policisti so v letu 2021 prijeli skupaj 9.658 oseb, ki so nezakonito prestopile državno mejo iz Hrvaške v Slovenijo. Od tega števila smo jih na podlagi Sporazuma o vračanju oseb hrvaškim varnostnim organom izročili 3.860. Od 5.798 oseb, ki jih nismo predali hrvaškim varnostnim organom, je za mednarodno zaščito zaprosila 5.301 oseba.

Zanimiv podatek, ki nakazuje na več kot očitno zlorabo instituta azila, je, da je od 17. septembra 2015 do vključno 23. januarja 2022 18.820 oseb podalo namero za mednarodno zaščito, pri čemer se v Sloveniji s statusom begunca trenutno nahaja 798 oseb ter 199 tujcev, ki imajo status prosilca. Na letni ravni, še pred odločanjem pristojnega organa o podani prošnji, od 90 do 95 odstotkov tujcev samovoljno zapusti prostore azilnega doma.

Kaj je po vaše srž migrantskega problema v Sloveniji in širše?


Srž migrantskega problema v Sloveniji in širše so eksistenčni problemi tujcev v izvornih državah. Zaznavamo dejavnike spodbujanja migracij, tako zakonitih kot nezakonitih. Gre za ilegalne migrante, katerim je cilj prihod v točno določeno ciljno državo z namenom, da tam poiščejo možnosti za zaslužek in boljše življenje. Migranti se proti ciljnim državam usmerjajo glede na lastne percepcije o tem, katera država jim predstavlja cilj oz. "obljubljeno deželo".

V znatno manjšem obsegu nedovoljene migracije spodbujajo varnostni problemi v izvornih državah, sem spadajo vojne, izredne razmere, nasilje varnostnih organov in paravojaških oboroženih sil. V teh primerih so nedovoljene migracije usmerjene v iskanje prve države, ki omogoča varno življenje.

Drugi dejavniki so še preganjanje zaradi vere, pripadnosti določenim družbenim skupinam in dejavniki, ki so povezani s spremembami klimatskih razmer. Kriminalne združbe organizirajo transport nezakonitih migrantov tudi iz Slovenije naprej proti ciljnim državam. Slovenska policija je zelo uspešna pri odkrivanju tihotapcev, saj vsak teden odkrijemo več takih primerov. Pri tem izpostavljamo, da  so tihotapci v zadnjem času bolj predrzni, pogosto bežijo pred policijo in z nevarno vožnjo v nevarnost spravljajo migrante ter ostale udeležence v cestnem prometu. Omenimo lahko zadnji primer, ki se je sicer zgodil na madžarsko-avstrijski meji, ko je tihotapec, ki je prevažal 12 ilegalnih migrantov, streljal na avstrijskega vojaka.

Kakšne vrste kriminalitete po vaši oceni prek Slovenije poteka največ?

Slovenija se nahaja na tako imenovani balkanski poti, ki že zgodovinsko povezuje zahodno Evropo z balkansko regijo in Bližnjim vzhodom. Poleg legalne ekonomije, ki se odvija po tej poti, jo organizirane kriminalne združbe izkoriščajo za svoje nelegalne aktivnosti. Slovenska policija že vrsto let zaznava prisotnost organizirane kriminalitete na tej poti, ki zajema poleg klasičnih oblik organizirane kriminalitete, kot so: tihotapstvo ljudi, prepovedanih drog, orožja, trošarinskega blaga, vozil in trgovine z ljudmi, tudi rope, vlome, tatvine …

Dotakniva se novega ZODPol; Zakaj so spremembe potrebne? Sporna naj bi bila predvsem uvedba mandatnega sistema za policiste na visokih položajih. Kaj te spremembe prinašajo v praksi in zakaj so po vašem mnenju potrebne? Ali v tujini poznajo podobne prakse?

Z ZODPol je urejena normativna podlaga za sodobno policijsko organizacijo, njeno vodenje in usmerjanje ter jasno razmejena pristojnost med Ministrstvom za notranje zadeve in policijo. Urejena so bila tudi specifična delovnopravna razmerja v policiji, tesnejša vpetost policije v delovanje lokalne skupnosti in sodelovanje policije z drugimi subjekti. Spremembe so bile potrebne zaradi odprave določenih pomanjkljivosti in nejasnosti dosedanje ureditve, ki povzročajo različna stališča in razlage glede razmerja ministrstva do policije na področju usmerjanja in nadzora pri izvajanju nalog in pooblastil policije.

Glede uvedbe mandatnega sistema za vodje organizacijske enote prve ravni generalne policijske uprave, direktorje policijskih uprav in načelnike policijskih postaj se zasleduje cilj zagotovitve boljše organiziranosti in delovanja policije z namenom, da bi se ta lahko učinkovito odzivala na vse varnostne izzive. Mandat policistov na teh položajnih delovnih mestih v preteklosti ni bil časovno omejen, pri morebitnih premestitvah in odpovedih delovnih razmerij pa so se upoštevali splošni pogoji iz ZJU, ne glede na to, da gre za vodstvena delovna mesta. Tako je bilo področje v policiji sistemsko neurejeno, kar je v praksi omogočalo možnost imenovanja policistov na vodstvena mesta brez vnaprej določenih meril in kriterijev preverjanja njihove strokovne usposobljenosti ter temeljnih in vodstvenih kompetenc.

Temeljni koncept 49.a člena ZODPol je torej v ureditvi strokovne izbire policistov na položajna delovna mesta. Takšna delovna mesta namreč zahtevajo poleg strokovnih znanj za izvajanje nalog in pooblastil policije še druge kompetence. Znano je, da je Ustavno sodišče zadržalo izvajanje določb, ki urejajo to problematiko. Kdaj bo o tem odločalo, še ni znano.

Kaj menite o zadržanju izvajanja omenjenih členov zakona s strani Ustavnega sodišča?

Začasno zadržanje predstavlja zastoj v razvoju organizacije policije, optimizacije njenih delovnih procesov, zlasti zastoj trenda rasti medosebnih odnosov in s tem povezanega spodbujanja zadovoljstva zaposlenih, ki se posledično kaže tudi v bolj učinkoviti policiji. Iz odločitve in ločenih mnenj ustavnih sodnikov je razbrati razloge in pomisleke. Osebno menim, da sprejeta spremembe policijskega zakona niso v nasprotju z ustavo.

Nekoliko čudi dejstvo, da del politike tem spremembam nasprotuje, minister Hojs pa je v medijih že večkrat pojasnil, da gre pravzaprav za spremembe, ki jih je želela uvesti že Šarčeva vlada v času ministrovanja g. Poklukarja. V javnosti se govori predvsem o tem, da naj bi spremembe omogočile poseganje politike v delo policije. S čim lahko zagotovite, da ni tako?

Vezanost na mandat omogoča večji izkoristek kompetenc, strokovnosti in nenazadnje integritete, večji poudarek v razmerju do zaposlenih, zlasti z vidika sprotnega razreševanja različne problematike v primerjavi, če gre za opravljanje dela na delovnem mestu, ki z vidika nedoločenega časa zanemarja prav to komponento. Tudi iz tega razloga so očitki glede »politizacije« policije na centralnem, regionalnem in lokalnem nivoju neutemeljeni. Poseben izbirni postopek za zasedbo delovnih mest bo opredeljen v podzakonskem aktu. Gre za ustaljen normativni pristop, ki se v celoti uporablja tudi v zakonu, ki ureja sistem javnih uslužbencev.

V zadnjem času lahko spremljamo dokaj burno dogajanje v zvezi s policijskima sindikatoma, med drugim ste bili vi osebno deležni tudi kazenske ovadbe s strani Policijskega sindikata. Zakaj ste v sporu s sindikatoma? Kaj pravite na ukrepanje proti vam?


Podpiram delo obeh policijskih sindikatov in jih pri tem spodbujam, kar sem javno večkrat jasno povedal. V obdobju zadnjih let je prišlo do izvajanja kolektivne pogodbe za policiste na način, ki ni predpisan. V policiji pričakujemo, da se jasne določbe kolektivne pogodbe upoštevajo. Iz tega izhajajo nerazumna nasprotovanja obeh sindikatov, vložen je bil celo predlog za postopek v kolektivnem sporu s predlogom za izdajo začasne odredbe, kateremu pa prvostopenjsko sodišče ni sledilo.

Za ureditev razmer iščemo rešitve, da se nasprotja presežejo, in minister je obema sindikatoma že poslal predlog aneksa h kolektivni pogodbi, v katerem se jasno ureja tudi profesionalno delo določenega števila sindikalnih zaupnikov. Sindikata na predlog aneksa še nista odgovorila.

Želim pa jasno povedati, da iz mandata, ki ga je vlada podelila ministru za notranje zadeve, ne izhaja le predlaganje spremembe kolektivne pogodbe, ampak tudi možnost, da se od nje odstopi. Kaj se bo zgodilo, težko napovedujem. Sicer pa osebno nisem v sporu z nobenim sindikalistom, je pa res, da na vsako obtožbo ali obrekovanje ustrezno pravno ukrepam, že zaradi zavarovanja časti in dobrega imena. Glede kazenske ovadbe, ki je sicer nisem videl in sem o pavšalnih očitkih kršenja pravice do sodelovanja pri upravljanju in kršitev sindikalnih pravic izvedel iz medijev, te odločno zanikam. Preverljivo je, da sindikalne dejavnosti omogočam in da ne preprečujem ali oviram izvajanja sindikalnih pravic.

Vrniva se k učinkovitosti policije pri opravljanju svojih nalog; pri tej temi verjetno izstopa NPU, za katerega so napovedane reforme, nekatere so se že začele izvajati. Kako bi pokomentirali dosedanje delo tega urada, predvsem ob številnih neraziskanih aferah (TEŠ 6, Irangate, bančne luknje ...)?

Lani sem sprejel predlagano spremembo internega akta, kjer je bilo dodano, da NPU praviloma preiskuje sume kaznivih dejanj, katerih premoženjska korist, škoda ali vrednost presega 500.000 evrov, v izjemnih primerih je lahko vrednost nižja, vendar pa preiskovanje sumov kaznivih dejanj zahteva poseben način organiziranja preiskave in usposobljenost preiskovalcev. NPU tako obravnava in prevzema najzahtevnejše preiskave sumov storitve kaznivih dejanj, zlasti s področja gospodarstva, korupcije in organiziranega kriminala, katerih preiskovanje terja posebno usposobljenost, organiziranost in opremljenost preiskovalcev. Morebitnega novega predloga spremembe internega akta nisem prejel.

NPU presoja, ali konkretna zadeva v skladu z že omenjenim navodilom spada v delokrog NPU, jo analizira in nato sprejme odločitev, ali bo zadevo prevzel v obravnavo ali ne. Preiskovalci NPU so v lanskem letu zaključili obravnave skupno 189 kaznivih dejanj, od katerih so za 134 kaznivih dejanj podali kazenske ovadbe in za 55 kaznivih dejanj poročila na državno tožilstvo, v katerih je bila skupno zaznana škoda sumov kaznivih dejanj več kot 200 milijonov evrov. Želim izpostaviti tudi uspešno zaključeno kriminalistično preiskavo iz področja organizirane kriminalitete v zvezi s kavaškim klanom.

Občasno se dogaja, da se zgodaj zjutraj na hišnih preiskavah ob policistih znajdejo lično urejeni novinarji kakšne televizijske hiše. Kako je to mogoče? Lahko zatrdite, da se v času vašega vodenja policije to ne dogaja?

Novinarji imajo svoje vire ali pa jim zainteresirani informacije ciljno anonimno ali psevdonimno prenesejo iz različnih razlogov. Informacije lahko gredo iz policije, tožilstva ali sodišča. Temu se ne da v popolnosti izogniti. V policiji se zavedamo tega problema in je bilo storjeno veliko na področju preprečevanja in odkrivanja teh »krtov«. Informacije so za ljudi breme, zato izhajamo iz načela, da so zaposleni seznanjeni le s tistimi informacijami, ki jih pri delu potrebujejo.

Zdi se, da je predvsem POP TV zelo dobro obveščena o notranjem dogajanju v Nacionalnem preiskovalnem uradu. Kako to komentirate?

Policija ima izdelan sistem za ugotavljanje odklonskih ravnanj zaposlenih. Vsak tak dogodek preverimo znotraj t. i. notranjevarnostnega postopka, kjer se natančno preverijo vse okoliščine. V kolikor se ugotovijo nepravilnosti, se izvedejo tudi ustrezni delavnopravni ukrepi.

Je Drago Kos še vplivna osebnost znotraj slovenskih varnostnih struktur?

Z gospodom Kosom sedaj nimam nobenih stikov, v preteklosti pa so bili zelo redki in še to naključni. Ne želim ugibati, koliko vpliva ima v policiji. Jaz ga ne zaznavam.

Kaj so po vašem mnenju najšibkejše točke slovenske policije in kako jih odpraviti?

V zadnjih 10 letih se Policija srečuje s kadrovskim primanjkljajem, ki je nastal zaradi večjega števila odhodov v času pretekle gospodarske krize in varčevalnih ukrepov vlade, ki so bili usmerjeni v moratorij zaposlovanja v državni upravi. Tako se je od leta 2010 do 2015 zmanjšalo število zaposlenih v policiji za približno 1000.

Policija skladno z Resolucijo o dolgoročnem razvojnem programu policije do leta 2025 izvaja aktivno politiko zaposlovanja. V letu 2021 je je ministrstvo za notranje zadeve delovno razmerje sklenilo z 252 kandidati od 912 prijavljenih.

Kaj so največji varnostni izzivi, ki čakajo policijo v prihodnje? Kako se prilagaja novim oblikam varnostnih groženj, oblikam kriminalitete, ki jih prinaša vse bolj tehnološko usmerjena, digitalizirana družba?

Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije med grožnjami in tveganji nacionalne varnosti Republike Slovenije opredeljuje hibridne grožnje, ki so kombinacija tradicionalnih metod in uporabe sodobnih tehnologij. Naslednje so informacijsko-kibernetske grožnje, ki vključujejo kibernetske napade in vdore, spletno vohunjenje, krajo intelektualne lastnine, širjenje dezinformacij, kibernetski kriminal in terorizem ter druge oblike, ki imajo lahko velik negativen vpliv na gospodarstvo in finančni sistem, delovanje kritične infrastrukture, javno varnost, varnost državljanov idr.

Naslednja grožnja sta terorizem in nasilni ekstremizem. V sodobnih razmerah se terorizem povezuje z drugimi varnostnimi grožnjami, predvsem z organiziranim kriminalom, nezakonitimi migracijami ter trgovino z ljudmi, orožjem in prepovedanimi drogami. Določeno nevarnost predstavljajo tudi različna ekstremistična gibanja in organizacije.

Slovenija se je zavezala, da bo odzivanje na hude in organizirane oblike kriminala usmerjeno na skupno ukrepanje na ravni EU. Na nacionalni ravni bomo okrepili operativne zmogljivosti za izvajanje kriminalistično-obveščevalne dejavnosti in prikritih preiskovalnih ukrepov ter uveljavljali nove metode za učinkovitejše preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kriminala.

Kot odgovor na drastično spremembo razmer na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij smo zato predlagali ustanovitev nove enote s kompetentnimi strokovnjaki z znanjem na področjih tehnologij prenosa podatkov, kriptiranja, kripto valut ter poznavanja delovanja temačnega spleta, ki se bo spopadala z zgoraj opisanimi oblikami varnostnih groženj oz. kriminalitete.