Dr. Anton Olaj: Slovenska policija je pri zagotavljanju varnosti ob množičnih shodih med najbolj izurjenimi v Evropi

Aktualni generalni direktor policije, dr. Anton Olaj, ima za seboj bogato policijsko kariero. Delal je kot kriminalist, kriminalistični inšpektor, vodja Sektorja za zatiranje gospodarske kriminalitete in nazadnje kot načelnik Urada kriminalistične službe. Med letoma 2006 in 2011 je na Višji policijski šoli v Tacnu poučeval kazensko pravo.

Je veteran vojne za Slovenijo, predavatelj in avtor več znanstvenih člankov s področja mednarodnega javnega prava in ustavnega prava.

Po upokojitvi se je ponovno aktiviral konec januarja 2021, ko je sprejel funkcijo generalnega direktorja policije. Minulo leto zanj in za policijo ni bilo lahko, saj so imeli obilico dela z varovanjem na neprijavljenih protestih, na katerih je prihajalo tudi do nasilja. Hkrati pa se policija sooča s kritikami o pretirani represiji ter vmešavanju politike v njeno vodenje ter kadrovanje. 

Prav o teh stvareh smo v našem intervjuju povprašali prvega policista v državi.

Doktor Olaj, ali je Slovenija policijska država? 

Slovenija nikakor ni policijska država. V »policijski državi« policija lahko ukrepa v vsakem posamičnem primeru glede na svoje pojmovanje državne koristi oziroma državnega interesa. Pri tem ni vezana na kakšne vnaprej postavljene splošne norme. V takšni državi ni zagotovljena pravna varnost državljanov, saj so ob dejanski oblasti policije možne številne zlorabe in samovolja. Slovenijo je za razliko od navedenega, parlamentarna demokracija z uveljavljenimi mehanizmi »zavor in ravnotežja« (checks and balances) med ločenimi tremi vejami oblastmi. Z ustavo smo se jasno opredelili za pravno državo. Policija je sestavni del izvršne oblasti oblikovana v tem ustavnem duhu kot moderna evropska organizacija, ki dela strokovno, zakonito ob spoštovanju vseh človekovih pravic.

Trdim, da je najbolj nadzorovana organizacija v državi in zato ni bojazni, da bi prišlo do sistemskih samovolj. Načelo zakonitosti je osrednje vodilo za delo policije, kar pa tudi pomeni, da je temu primerno omejeno delovanje po prostem preudarku, diskreciji. Policisti na terenu ne morejo kar tako, svobodno odločati, ali bodo ob zaznanih kršitvah ukrepali ali ne, ali bodo nekemu predpisu priznavali veljavnost, ali ne. Policisti veljavne predpise zgolj izvršujejo.

Sem odločen zagovornik načela enake obravnave vseh pred zakonom. Ne glede na zapletene družbene razmere v času pandemije pa imamo razloge, da smo lahko ponosni na slovensko polilcijo. V Evropi uvrščajo Slovenijo na prvo mesto po varnosti, odlično pa nam kaže tudi po pokazateljih Globalnega mirovnega indeksa. Med 163 državami v svetu so nas v letu 2021 uvrstili na četrto mesto. Očitno ima Slovenija odlično organiziran sistem nacionalne varnosti, katerega pomemben del je prav policija.

Je v Sloveniji kdo, ki ima moč, da policijo izrablja v politične namene? Če, kje ga je iskati?

Očitke, ki smo jih deležni v zadnjem obdobju o politizacije policije, odločno zavračam. Stanje varnosti v Sloveniji je zelo dobro, kar pomeni, da sem v preteklosti očitno premišljeno sprejemal primerne kadrovske odločitve, ki so sicer nujne pri opravljanju funkcije vodenja. Vedeti pa tudi je, da je sama »moč« policije sistemsko omejena. Pri zagotavljanju varnosti pred kriminalom ima tako zelo pomembno vlogo tožilstvo, ki v konkretnih primerih večinoma usmerja policiste.

Prav bi bilo, da bi tožilci zato večkrat stopili pred javnost in pojasnjevali, zakaj v odmevnih zadevah zoper nekoga usmerjajo delovanje kriminalistov ali zakaj nečesa ne bodo preganjali. Javnost lahko zaradi odsotnosti informacij dobi zgrešen občutek, kot da policija v določenih primerih ne želi ukrepati, čeprav bi morala.

Prav bi bilo, da bi tožilci zato večkrat stopili pred javnost in pojasnjevali, zakaj v odmevnih zadevah zoper nekoga usmerjajo delovanje kriminalistov ali zakaj nečesa ne bodo preganjali.

Pretekli dve leti sta bili za Policijo zelo pestri, saj je morala zagotavljati varnost ob prenekaterih protestih (proti vladi, proti ukrepom za zajezitev COVID-19, itd.). Koliko dodatnih ur dela je to pomenilo za policijo in koliko dodatnih stroškov za davkoplačevalce?

Javni shodi, večinoma neprijavljeni, potekajo že od marca 2020 in so uperjeni predvsem proti omejitvenim ukrepom Vlade RS za zajezitev Covid-19 ter proti Vladi RS. V začetnem obdobju je za delo policije to pomenilo novo dejstvo, ker se s tako frekventnimi in  množičnimi pojavi v preteklosti nismo srečevali. V najbolj intenzivnem obdobju smo tako imeli večinoma kar dva množična protesta tedensko in vse to v času zdravstveno varnostnih omejitev zaradi pandemije bolezni covid-19. Potrebno je bilo veliko truda, da smo policijsko organizacijo uspešno prilagodili tem razmeram.

Danes lahko rečem, da je slovenska policija na področju zagotavljanja varnosti na množičnih shodih v evropskem merilu nedvomno ena od najbolj izurjenih organizacij. Policistke in policisti Posebne policijske enote, Specialne enote, Centra za varnost in zaščito odlično delajo, kar se kaže tudi v tem, da se soočamo z  majhnim številom poškodb na strani demonstrantov. Prepričan sem, da se v Sloveniji ne more zgoditi interveniranje policistov, kakor smo ga lahko pred kratkim videli na medmrežju ob demonstracijah v Amsterdamu 2. januarja 2022. Pomembna zasluga dobri pripravljenosti policistov gre vodstvenemu kadru policije, ki se permanentno trudi z usposabljanji in obnavljanjem veščin interveniranja ob množičnih neredih.

Stroški, ki jih je imela policija pri varovanju večinoma neprijavljenih javnih shodov (od marca 2020 do 24. 1. 2022 je bilo po Sloveniji 778 shodov) po naši oceni znašajo 1.720.922,54 evrov. Prav je, da se nepotrebno povzročeni stroški na račun davkoplačevalcev povrnejo v čim večji meri, zato podpiram pravna prizadevanje Državnega odvetništva v tej smeri.

Leva opozicija in civilna družba govorita o represiji policije: očitajo vam nasilje do protestnikov, da ste zaplinili Ljubljano. Kako jim odgovarjate?

Sem odločen zagovornik udejanjanja ustavnih postulatov, med katerimi so tudi svoboda zbiranja in združevanja, svoboda gibanja ter svoboda izražanja. Prav je, da v pluralni družbi ljudje lahko svobodno govorimo in prav je tudi, da to lahko počnemo varno. Zakon o javnih zbiranjih zato določa pogoje, pod katerimi se to lahko nemoteno izvaja. Vendar javni shodi, ki potekajo že od marca 2020, v veliki večini niso prijavljeni pri pristojnih organih v skladu z navedenim zakonom in na njih ni ustrezno poskrbljeno za varnost. Kot taki so varnostno tvegani in nedovoljeni.

Zaradi tega je morala policija spremljati poteke javnih shodov in zagotavljati javno varnost. Za vsak tak shod je bila izdelana varnostna ocena  in na tej podlagi načrt ukrepov varovanja, ki zajema kadrovske resurse ter potrebna tehnična sredstva in opremo. Na štirih javnih shodih je prišlo do hujših in množičnih kršitev javnega reda in miru ter napadov na policiste. Policija je zato shode razpustila in razgnala udeležence. Za vzpostavitev javne varnosti so bila uporabljena prisilna sredstva proti množici. Uporabljena sila ni bila prekomerna. V vseh teh primerih sem ustanovil komisijo za preveritev okoliščin uporabe prisilnih sredstev, z ugotovitvami komisije pa je bila javnost seznanjena.

Slovenska policija je na področju zagotavljanja varnosti na množičnih shodih v evropskem merilu nedvomno ena od najbolj izurjenih organizacij.

Koliko protestnikov ste v vseh tem času zadržali, koliko poškodovali in na drugi strani koliko je bilo poškodovanih policistov? Kateri tudi težje?

Pri varovanju javnih shodov v zgoraj omenjenem obdobju je bilo pridržanih 132 oseb, 24 oseb pa je bilo privedenih v uradne prostore policije. Bilo je lahko telesno poškodovanih 43 policistov ter 4 udeleženci shoda. Poškodovana sta bila tudi 2 novinarja, od tega eden huje (napadena sta bila s strani udeležencev shoda).

Zdi se, da medijske slike s protestov niso pripomogle h krepitvi ugleda policije, ki je bila mnogokrat tudi tarča raznih očitkov. V javnomnenjskih raziskavah je zaupanje v policijo padlo. Kako to razlagate, oziroma v čem vidite razlog?

Mnenje javnosti vedno niha. Enkrat je boljše drugič nekoliko manj dobro. Trenutno nekoliko nižje javno mnenje o zaupanju v delo policije pripisujem predvsem pandemski izčrpanosti prebivalstva in s tem večji kritičnosti do policije pri izvajanju nepriljubljenih ukrepov za preprečevanje širjenja virusa covid-19. Sicer pa smo pri opravljanju svojih nalog manj represivni kot v preteklosti, pri obravnavanju kršitev pa opazneje bolj prizanesljivi v okviru dovoljenega prostega preudarka.

Dejstvo je, da mediji pomembno vplivajo na javno mnenje o komerkoli, tudi o policiji. Od novinarjev pričakujem delovanje skladno s kodeksom novinarske etike, na katerega po potrebi tudi opozarjam. Ne glede na vse, ljudje dobro vedo, da se na policiste lahko v stiski vedno zanesejo, in le to je res pomembno.

Zaradi žaljivega odnosa Policije ste tudi kazensko ovadili Pavla Gantarja in Matjaža Nemca. Kakšen epilog pričakujete? Zakaj po vaše do tega prihaja; kdo ustvarja takšno miselnost ter kakšne posledice ima le-ta lahko za družbo oz. varnost?

Imam se za tolerantno osebo. Razumem tudi, da sem dolžan glede na trenuten položaj sprejemati večjo stopnjo kritičnosti javnosti, vendar pa kot predstojnik policije moram odreagirati na neupravičene verbalne »napade« na policiste, ki samo pošteno in predano opravljajo svoje delo. Samo to je bil razlog mojega prekrškovnega odziva zoper dr. Gantarja, katerega sicer spoštujem.

Škoda, da takrat nisva uspela vzpostaviti komunikacije v kateri bi morebiti razčistila obstoječe dileme in se izognila neljubi situaciji. S cenjenim poslancem g. Nemcem je bila situacija drugačna. Epiloga ne znam napovedati, dobro pa je, da zaznavam od takrat bolj umirjeno in spoštljivo komunikacijo, kar je prav.