Dokaze, da socializem vodi le v enakost v revščini, je treba ponavljati kot papagaj. Drugi del intervjuja z dr. Gregorjem Virantom
POSLUŠAJ ČLANEK
V drugem delu intervjuja s strokovnjakom za javni sektor in nekdanjim politikom dr. Gregorjem Virantom smo se pogovarjali o stanju pravne države in sodstva v zadnjih letih, nedavnih Cerarjevih izjavah v smeri pristranskosti Vrhovnega sodišča pri odločanju o 2. tiru ter o anomalijah našega javnega sektorja.
Kaj kot pravnik menite o stanju pravne države, predvsem v luči padca odmevnih sodnih zadev na višjih instancah ter neupoštevanja odločbe Ustavnega sodišča o financiranju zasebnih šol?
Dobra stvar je, da se sodni zaostanki zmanjšujejo in da se je poslovanje sodne veje oblasti v zadnjih letih nekoliko moderniziralo, predvsem preko digitalizacije. Je pa seveda stanje še daleč od dobrega. Moja teza je že dolgo časa, da bi bilo treba okrepiti vlogo predsednikov sodišč in njihovo odgovornost za rezultat posameznega sodišča.
Linije odgovornosti bi morale biti jasnejše, parlament pa bi moral ob vsakoletni obravnavi poročila o rezultatih sodstva glasovati tudi o zaupnici predsedniku Vrhovnega sodišča. Tako bi se okrepil nadzor nad uspešnostjo in učinkovitostjo sodstva, ne da bi to kakorkoli vplivalo na neodvisnost pri sojenju.
Kar se tiče politično izpostavljenih primerov, pa je sodstvo seveda v prevladujoči meri še vedno politično pristransko v korist levice – poudarjam, v prevladujoči meri, kajti tu ne gre posploševati. To se npr. lepo kaže v dejstvu, da Zoran Janković v sistemu uživa tako rekoč imuniteto.
Nespoštovanje odločb US pa je odraz nizke politične kulture in prava sramota je, da Cerarjeva vlada ignorira omenjeno sodbo.
Kako komentirate izjave doktorja prava Mira Cerarja, s katerimi je pojasnjeval svoj odstop in v njih celo izrazil dvom v nepristranskost najvišjega sodišča v državi?
Izjave o dvomu v delo sodišča je dal premier na osnovi izjave Vilija Kovačiča, da je po nekem pogovoru z vrhovnim sodnikom "dobil dober občutek". Kakršnokoli vnaprejšnje opredeljevanje do zadeve ali dogovarjanje s stranko je lahko razlog za izločitev sodnika. Kasneje se je z objavo posnetka sicer pokazalo, da ni šlo za takšno ravnanje sodnika, toda tega Cerar ni mogel vedeti. Te izjave mu ne zamerim, prav tako ne kritičnosti do sodbe - tudi sam se namreč ne strinjam z njo.
Premierjev odstop in njegovi nastopi v zvezi s tem pa so, kot sem že rekel, zelo spreten politični spin. Odstop je seveda farsa, saj bo Cerar v najslabšem primeru predsednik vlade dva tedna manj, razbremenil pa se je odgovornosti za težke odločitve.
Poanta te poteze je, da se je Cerar iz krivca za kopico spodrsljajev in neuspešen mandat vlade v očeh dela javnosti spremenil v žrtev. Odgovornost je spretno prevalil na koalicijske partnerje, sindikate, opozicijo, začel je celo govoriti o "starih silah". Resnično spretno je zameglil dejstvo, da razen relativnega političnega miru in stabilnosti njegova vlada ni naredila prav dosti.
Ste avtor enotnega plačnega sistema v javnem sektorju, ki velja še danes in na eni strani vzbuja kritike posameznih skupin, ki želijo iz njega izstopiti, na drugi pa opozorila, da se brez njega sistem plač sesuje. Kako bi po dobrem desetletju ocenili njegove pozitivne in negativne plati? Obstaja kakšna alternativa?
V celoti se strinjam z ugotovitvami OECD, ki je l. 2011 opravil pregled naše plačne reforme. Reforma je pomenila velik korak k odpravljanju kaosa in uvedbi reda, vendar bi bilo treba po toliko letih na podlagi analize učinkov določene stvari popraviti – zlasti odpraviti avtomatizme pri napredovanju v višje plače in zagotoviti več menedžerske avtonomije.
Vlada je zamudila priložnost, da to stori v mandatu, ki je bil zaradi gospodarske rasti idealna priložnost. Poleg tega je naredila še dve veliki napaki: popolnoma je izgubila nadzor nad povečevanjem števila zaposlenih, zaradi česar je šla masa plač v nebo (na mesečni ravni se se povečala kar za 50 milijonov), in se nespametno spustila v parcialna pogajanja ter dogovore s posameznimi sindikati. Resnično se je obnašala kot kokoš brez glave.
Enotni plačni sistem seveda ni edina možna rešitev, mislim pa, da je v slovenskih razmerah vsaj še 20 let najboljša opcija. Je odlično orodje za upravljanje plačne mase in uravnavanje razmerij med plačami v javnem sektorju, kjer bi popolna svoboda posameznih proračunskih uporabnikov vodila v kaos. Ampak še tako dobro orodje se v rokah slabega mojstra izjalovi.
Kako komentirate zadnje stavke javnega sektorja ter predvsem trditve SVIZ-a, da so učitelji po plačnih razredih v slabšem položaju od enako izobraženih državnih uradnikov? Zakaj je po vašem mnenju SVIZ-u spodletelo skleniti dogovor z vlado in so zdaj, po Cerarjevem odstopu, šolniki vsaj za nekaj časa ostali brez vsega?
Razmerje med učiteljskimi in uradniškimi plačam je preveč kompleksno za kratek odgovor. Na splošno pa je treba pritrditi sindikatom javnega sektorja, da so plače javnih uslužbencev od sprejema zakona o sistemu plač l. 2003 rasle bistveno počasneje od plač v gospodarstvu. Javni uslužbenci bi morali imeti nekaj od gospodarske rasti.
Vlada bi se bila morala s sindikati že zdavnaj dogovoriti o generalni uskladitvi plač glede na gospodarsko rast oziroma rast produktivnosti v državi. Namesto tega je povečala plačno maso s povečanjem števila zaposlenih za 10.000. Kot da bi želela ustvariti obilen, a uboren javni sektor, namesto da bi si prizadevala za vitek, a dobro plačan in kvaliteten javni sektor. Strateško gledano povsem narobe.
Je javni sektor v Sloveniji prevelik? Ali oz. kje bi vi naredili reze?
Javni sektor je bil še pred nekaj leti po obsegu v povprečju EU in OECD, v mandatu Cerarjeve vlade pa so številke zbezljale. Število zaposlenih je treba vrniti na nivo iz 2008 ali 2013. Podatki kažejo, da je nadpovprečno veliko predvsem šolstvo.
Državna uprava se je od 2005, ko smo jo začeli krčiti, zmanjšala za petino, število zaposlenih v zdravstvu pa je tako konstantno pod povprečjem. V nasprotju s splošnim mnenjem, da je največ rezerve v birokraciji, je v resnici manevrski prostor predvsem v šolstvu. V birokraciji je problem drugje – pogosto dela napačne stvari.
Kaj menite, da bi bilo potrebno, da bi se – če sploh – v Sloveniji nekoč osvobodili "tranzicijske" (če temu še lahko pravimo tranzicija) miselnosti in bi se denimo demoniziranje zasebne pobude postavilo vsaj na stranski tir? Polagate v tem pogledu kaj upanja v mlade generacije oz. njihove predstavnike, ki počasi zavzemajo pomembna mesta v družbi?
Dolgo sem verjel, da se bodo mlajše generacije osvobodile socialistične miselnosti, a ko gledam podatke, kako mladi množično podpirajo levičarske stranke, me zaskrbi. Mladi politični voditelji, ki ne gradijo na populizmu, ampak na racionalnih programih, temelječih na svobodi, morajo odigrati svojo vlogo pri osveščanju vrstnikov.
Treba je kot papagaj ponavljati neizpodbitna zgodovinska dejstva in dokaze, da socializem vodi le v enakost v revščini, ekonomska in siceršnja svoboda pa ustvarja materialno in duhovno bogastvo družbe. Morda bi kazalo to ponazarjati z enostavnimi primeri: bi raje živeli kot Venezuelci, Kubanci in severni Korejci ali kot Švicarji, Nizozemci in Novozelandci?
Kaj kot pravnik menite o stanju pravne države, predvsem v luči padca odmevnih sodnih zadev na višjih instancah ter neupoštevanja odločbe Ustavnega sodišča o financiranju zasebnih šol?
Dobra stvar je, da se sodni zaostanki zmanjšujejo in da se je poslovanje sodne veje oblasti v zadnjih letih nekoliko moderniziralo, predvsem preko digitalizacije. Je pa seveda stanje še daleč od dobrega. Moja teza je že dolgo časa, da bi bilo treba okrepiti vlogo predsednikov sodišč in njihovo odgovornost za rezultat posameznega sodišča.
Linije odgovornosti bi morale biti jasnejše, parlament pa bi moral ob vsakoletni obravnavi poročila o rezultatih sodstva glasovati tudi o zaupnici predsedniku Vrhovnega sodišča. Tako bi se okrepil nadzor nad uspešnostjo in učinkovitostjo sodstva, ne da bi to kakorkoli vplivalo na neodvisnost pri sojenju.
Kar se tiče politično izpostavljenih primerov, pa je sodstvo seveda v prevladujoči meri še vedno politično pristransko v korist levice – poudarjam, v prevladujoči meri, kajti tu ne gre posploševati. To se npr. lepo kaže v dejstvu, da Zoran Janković v sistemu uživa tako rekoč imuniteto.
Nespoštovanje odločb US pa je odraz nizke politične kulture in prava sramota je, da Cerarjeva vlada ignorira omenjeno sodbo.
Kako komentirate izjave doktorja prava Mira Cerarja, s katerimi je pojasnjeval svoj odstop in v njih celo izrazil dvom v nepristranskost najvišjega sodišča v državi?
Izjave o dvomu v delo sodišča je dal premier na osnovi izjave Vilija Kovačiča, da je po nekem pogovoru z vrhovnim sodnikom "dobil dober občutek". Kakršnokoli vnaprejšnje opredeljevanje do zadeve ali dogovarjanje s stranko je lahko razlog za izločitev sodnika. Kasneje se je z objavo posnetka sicer pokazalo, da ni šlo za takšno ravnanje sodnika, toda tega Cerar ni mogel vedeti. Te izjave mu ne zamerim, prav tako ne kritičnosti do sodbe - tudi sam se namreč ne strinjam z njo.
Premierjev odstop in njegovi nastopi v zvezi s tem pa so, kot sem že rekel, zelo spreten politični spin. Odstop je seveda farsa, saj bo Cerar v najslabšem primeru predsednik vlade dva tedna manj, razbremenil pa se je odgovornosti za težke odločitve.
Poanta te poteze je, da se je Cerar iz krivca za kopico spodrsljajev in neuspešen mandat vlade v očeh dela javnosti spremenil v žrtev. Odgovornost je spretno prevalil na koalicijske partnerje, sindikate, opozicijo, začel je celo govoriti o "starih silah". Resnično spretno je zameglil dejstvo, da razen relativnega političnega miru in stabilnosti njegova vlada ni naredila prav dosti.
Sodstvo je v prevladujoči meri še vedno politično pristransko v korist levice
Ste avtor enotnega plačnega sistema v javnem sektorju, ki velja še danes in na eni strani vzbuja kritike posameznih skupin, ki želijo iz njega izstopiti, na drugi pa opozorila, da se brez njega sistem plač sesuje. Kako bi po dobrem desetletju ocenili njegove pozitivne in negativne plati? Obstaja kakšna alternativa?
V celoti se strinjam z ugotovitvami OECD, ki je l. 2011 opravil pregled naše plačne reforme. Reforma je pomenila velik korak k odpravljanju kaosa in uvedbi reda, vendar bi bilo treba po toliko letih na podlagi analize učinkov določene stvari popraviti – zlasti odpraviti avtomatizme pri napredovanju v višje plače in zagotoviti več menedžerske avtonomije.
Vlada je zamudila priložnost, da to stori v mandatu, ki je bil zaradi gospodarske rasti idealna priložnost. Poleg tega je naredila še dve veliki napaki: popolnoma je izgubila nadzor nad povečevanjem števila zaposlenih, zaradi česar je šla masa plač v nebo (na mesečni ravni se se povečala kar za 50 milijonov), in se nespametno spustila v parcialna pogajanja ter dogovore s posameznimi sindikati. Resnično se je obnašala kot kokoš brez glave.
Enotni plačni sistem seveda ni edina možna rešitev, mislim pa, da je v slovenskih razmerah vsaj še 20 let najboljša opcija. Je odlično orodje za upravljanje plačne mase in uravnavanje razmerij med plačami v javnem sektorju, kjer bi popolna svoboda posameznih proračunskih uporabnikov vodila v kaos. Ampak še tako dobro orodje se v rokah slabega mojstra izjalovi.
Vlada je ravnala, kot da bi želela ustvariti obilen, a uboren javni sektor, namesto da bi si prizadevala za vitek, a dobro plačan in kvaliteten javni sektor.
Kako komentirate zadnje stavke javnega sektorja ter predvsem trditve SVIZ-a, da so učitelji po plačnih razredih v slabšem položaju od enako izobraženih državnih uradnikov? Zakaj je po vašem mnenju SVIZ-u spodletelo skleniti dogovor z vlado in so zdaj, po Cerarjevem odstopu, šolniki vsaj za nekaj časa ostali brez vsega?
Razmerje med učiteljskimi in uradniškimi plačam je preveč kompleksno za kratek odgovor. Na splošno pa je treba pritrditi sindikatom javnega sektorja, da so plače javnih uslužbencev od sprejema zakona o sistemu plač l. 2003 rasle bistveno počasneje od plač v gospodarstvu. Javni uslužbenci bi morali imeti nekaj od gospodarske rasti.
Vlada bi se bila morala s sindikati že zdavnaj dogovoriti o generalni uskladitvi plač glede na gospodarsko rast oziroma rast produktivnosti v državi. Namesto tega je povečala plačno maso s povečanjem števila zaposlenih za 10.000. Kot da bi želela ustvariti obilen, a uboren javni sektor, namesto da bi si prizadevala za vitek, a dobro plačan in kvaliteten javni sektor. Strateško gledano povsem narobe.
Je javni sektor v Sloveniji prevelik? Ali oz. kje bi vi naredili reze?
Javni sektor je bil še pred nekaj leti po obsegu v povprečju EU in OECD, v mandatu Cerarjeve vlade pa so številke zbezljale. Število zaposlenih je treba vrniti na nivo iz 2008 ali 2013. Podatki kažejo, da je nadpovprečno veliko predvsem šolstvo.
Državna uprava se je od 2005, ko smo jo začeli krčiti, zmanjšala za petino, število zaposlenih v zdravstvu pa je tako konstantno pod povprečjem. V nasprotju s splošnim mnenjem, da je največ rezerve v birokraciji, je v resnici manevrski prostor predvsem v šolstvu. V birokraciji je problem drugje – pogosto dela napačne stvari.
Kaj menite, da bi bilo potrebno, da bi se – če sploh – v Sloveniji nekoč osvobodili "tranzicijske" (če temu še lahko pravimo tranzicija) miselnosti in bi se denimo demoniziranje zasebne pobude postavilo vsaj na stranski tir? Polagate v tem pogledu kaj upanja v mlade generacije oz. njihove predstavnike, ki počasi zavzemajo pomembna mesta v družbi?
Dolgo sem verjel, da se bodo mlajše generacije osvobodile socialistične miselnosti, a ko gledam podatke, kako mladi množično podpirajo levičarske stranke, me zaskrbi. Mladi politični voditelji, ki ne gradijo na populizmu, ampak na racionalnih programih, temelječih na svobodi, morajo odigrati svojo vlogo pri osveščanju vrstnikov.
Treba je kot papagaj ponavljati neizpodbitna zgodovinska dejstva in dokaze, da socializem vodi le v enakost v revščini, ekonomska in siceršnja svoboda pa ustvarja materialno in duhovno bogastvo družbe. Morda bi kazalo to ponazarjati z enostavnimi primeri: bi raje živeli kot Venezuelci, Kubanci in severni Korejci ali kot Švicarji, Nizozemci in Novozelandci?
Preberite še zelo zanimiv prvi del intervjuja z dr. Gregorjem Virantom: Danes ne bi ravnal niti za malenkost drugače, čeprav sem si s tem zapečatil politično kariero
Povezani članki
Zadnje objave

Zakaj je Pirc Musarjeva pomilostila tihotapce in kakšne so njihove zgodbe?
4. 12. 2023 ob 13:33

Prve jaslice: Tam stoji pa hlevček
4. 12. 2023 ob 12:54

Mwoja Wajdušna
4. 12. 2023 ob 12:49

Kako vroča je ljubezen med Janezom Janšo in Anžetom Logarjem?
3. 12. 2023 ob 19:47

Tri lekcije zgodbe o donacijah za "herojskega gasilca" Sandija Zajca
3. 12. 2023 ob 17:07

Radio – tovarna sodobne glasbe
3. 12. 2023 ob 11:39

Čakajoč Martina Krpana
3. 12. 2023 ob 11:33
Ekskluzivno za naročnike

Zakaj je Pirc Musarjeva pomilostila tihotapce in kakšne so njihove zgodbe?
4. 12. 2023 ob 13:33

Prve jaslice: Tam stoji pa hlevček
4. 12. 2023 ob 12:54

Mwoja Wajdušna
4. 12. 2023 ob 12:49
Prihajajoči dogodki
DEC
04
DEC
04
Pastirska arhitektura
18:00 - 19:30
DEC
04
Literarni večer z Juretom Godlerjem
19:00 - 20:30
DEC
04
Peter Opeka v Medvodah
19:00 - 20:30
DEC
05
Otvoritev Festivala božičnega kruha v Velikih Laščah
17:00 - 22:00
Video objave

Odmev tedna: Kadrovske zagate in prisilno delo
1. 12. 2023 ob 20:31

Vroča tema: Obnova po poplavah poteka prepočasi, vsak večji dež nas spravi na obrate!
29. 11. 2023 ob 18:35

Odmev tedna: Kravje kupčije
24. 11. 2023 ob 20:37
Izbor urednika

Čari "prekarnega dela" in država, ki ne zaupa svojim državljanom
28. 11. 2023 ob 7:22

Pretresljive zgodbe rešenih otrok, ki so jih ugrabili teroristi Hamasa
27. 11. 2023 ob 18:31

Naj vas cenejše gorivo ne zavede: država si pri bencinu in nafti jemlje vse več
21. 11. 2023 ob 20:41
9 komentarjev
korosec.france
Bravissimo, Domovina!
Objavljate intervju s strokovnjakom za javno upravo. V redu.
Objavljate intervju s proslulim škodljivcem z več agregati. Slabo.
Hudičevo slabo, Domovina. Zgloncan in napudlan intervju in primer slabe prakse-zato prosim, ne nas vlečt za ...karkoli.
Kaj me žuli in zakaj me boste pobrisali?
--------------------------------------------------------------------------------------
Moja želja in moje davkoplačevalsko in človeško pričakovanje je, da Virantu postavite vsaj tri kritična vprašanja.
Boglonej vnaprej! Vse dobro.
Rajko Podgoršek
Zelo dobri komentarji pod intervjujem, ki je seveda tudi odličen. Čestitke DOMOVINI, ker se res trudite za pluralnost. G. Viranta in DLja mi je zelo žal. Imeli so izjemne kadre, dr. Šušteršiča, Štiha, Boscarol jih je podprl. Leta 2011 sem jih skoraj volil, nato pa zadnji trenutek SLS (ki na koncu ni izpolnila mojih dolgoročnih pričakovanj). Če bi se dolgoročno obdržali na cca 5-10% kot trdi . Virant, bi lahko bili pomemben jeziček dolgoročno, ki bi tudi morebitne bolj levosredinske vlade vlekel na sredino vsaj v gospodarskem smislu in bi lahko preprečevali, da se dela večja škoda. Na ta način bi kakšna bolj desnosredinska vlada lahko preprečila, da je naslednji mandat bolj lev, saj z DLjem v vladi levica ne bi mogla vleči na levo in bi DL bili korektiv. V to sem prepričan. Je pa logično, da desnica lahko zmaga samo s takšno liberalno sredino tako, da upajmo, da se kaj premakne tu.
Anita
Friderik eno vprašanje kaj bi se zgodilo z novim kandidatom SDS-a, če bi Janša takrat odstopil mandatarstvo? Isto dobro me poslušaj, ker v primeru Slovenije ne gre za osebe ampak in edino zato, da stara garda komunistov z vsemi silami brani svojo napajalnik korita, ki jim omogoča svež dotok denarja. In samo to je bistvo, Veš začelo se je z Depalo vasjo kjer ni šlo za denar ampak je Boris Platovšek izdal komunistično elito kje ima skrit denar to je bil Safti iz italijanske Gorice ker pa niso vedeli koliko je izdal so se spravili na Janšo. Potem je bil na vrsti Kramberger, ker bi porušil sile desnih in levih pa ti še vedno misliš, da ga je ustrelim mrtvo pijan lovec, krogla pa je sama od sebe zavila mimo drevesa. Potem je prišla Patria in spet je bil Janša na vrsti, pa je kljub porazu sestavil vlado s pomočjo Viranta in samo mesec in pol , ko je Janša tajno poročilo Banke Slovenije o krivcih za bančno luknjo predal tožilstvu hop pa pride poročilo KPK, ki prej nikoli ni nič problematiziralo, kljub temu, da ga je vodil Drago Kos, ki vemo da sigurno Janševe vloge ni vrgel v predal in čakal ampak je vsako stvar temeljito preveril.
Seveda si imaš pravico premisliti vsak ima to pravico, njegova dolžnost pa je tudi, da lepo vrne mandat tisti stranki na listi katere je bil izvoljen saj mu je le ta omogočila, da je prišel do mandata.
Glede Viranta on je rinil v SDS in ne obratno potem pa brez besed prevzel njihov program, prišel je tudi do bivših članov ravno zaradi te mreže SDS, to je potrdil tudi bivši župan Štihec, ki mu je sedaj prav tako žal da je nasedel.
Viranta bi spoštovala, če bi lepo šel do vodstva stranke jim lepo povedal jaz se pri vas ne vidim več, sami pišite vaš program jaz pa bom s svojimi idejami ustanovil svojo stranko, kot je naredil Blaž Vodopivec se je zahvali za sodelovanje in ustanovil lastno stranko Prstan pa vemo kako se je končalo in je povedal kako težko je ustanoviti stranko, sploh če nimaš na svoji strani t.i. režimskih medijev. Če pa jih imaš lahko zmaga tudi pes ali mačka. Kaj ti to pove, da imajo Slovenci še vedno glave tam nekje Posle Tita Tito.
Jernej
Švica! Pred natanko 42 leti sem v Švici videl sila preprosto zadevo. V trgovinah, kjer imajo blagajne s tekočimi trakovi kamor odložimo nakupljeno, so imeli razmejitvene palice, da se vidi, čigavo je kaj. Trajalo je strašansko dolgo, da je ta preprosta zadeva prišla v Slovenijo.
Sicer pa, Virant... No, ja, saj ima pravico kaj povedati. Spomnim se ga, kako je na TV na nek čuden način (privoščljivost??) rekel, da ta vlada zaradi tega in tega mora pasti. In je padla 2. Janševa vlada.
Kraševka
Vsak je prav, da se vpraša, kdo sploh je in katera opcija je njemu najbližja. Včasih je dobro tudi, da se vprašamo, koga bi volili naši starši (tudi če jih ni več med nam) - vemo kakšne življenske izkušnje so imeli.
Če imaš izoblikovan značaj, boš svetovne nazore svojih prednikov prenašal tudi na svoje vnuke. Tisti pa, ki iz ene ekstremne stranke prestopa v drugo, mislim, da nima izoblikovanega značaja.
Spoštovani nekdanji poslanec A. Magajna, je danes "politično mrtev". Kolikor vem, je njegov oče, tedaj, ko je šel Magajna v koalicijo s Pahorjem Dejal; "Andrej, mislim, da nisi naredil prav. Kaj ne veš kaj so KOMUNISTI naredili s Kocbekom" ? Andrej pa je odgovoril."Oče danes je drugače". Če bi Magajna upošteval očetove izkušnje bi mu bilo marsikaj prihranjeno.
Prav je, da pravočasno razmislimo s kom spletamo koalicijo. Friderik, mislim, da je prav, če pokončno povemo, katera stranka nam je najbližje. Sama štejem kot najboljšo NSi.
Slavec
Ker Kučanovi zagonijo presežno vrednost naroda na
faraonskih projektih, ni denarja za kvalitetna delovna mesta
in mladi se - podobno kot v Venezueli - poslavljajo na tuje:
.
“Bo tam moj grob? Še kdaj vrnil se bom?
Zate mi bije srce, domovina!
Starši, adijo! Adijo, moj dom;
grenki zdaj kruh rezala mi bo tujina.”
Kraševka
ANDREJ, kdo je levica in kdo desnica. Če bi pogledal najbogatejše Slovence - novodobne KAPITALISTE, bi ugotovil, da so to pretežno LEVIČARJI. V Sloveniji so torej kapitalisti LEVIČARJI.
Pri nas ( v svetu je glede na kapital) se loči levo desno le s tem ali si KRISTAJAN ali ateist. To s kapitralom nima nič.
ZDRUŽENA LEVICA pravi, da bi delila dobrine. Naj se vpraša katere in kje jih bo vzela. Če seme poješ, potem nimaš kaj sejati.
In tako bodo levičarji nekoč vse pripeljali do LAKOTE. Po vojni so nekateri hoteli postati graščaki. Veliko se jih je v grad tudi vselilo - toda pozabili so na popravila. Danes , namesto gradu imamo podrtije.
AlojzZ, strinjam se s teboj.
AlojzZ
“Dokaze, da socializem vodi le v enakost v revščini, je treba ponavljati kot papagaj.”
Natanko tako! Ker laži, da socializem vodi k sreči in blagostanju, ponavljajo kot papagaj.
helena_3
Gregor Virant je sesul Janševo vlado, to je treba ponavljati kot papagaj.
Po njih sadovih jih boste spoznali, piše v Sv. Pismu.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.