Diplomatska izolacija Katarja rezultat Trumpove zunanje politike?
Prva poteza: Saudska Arabija in zaveznice: Bahrajn, Združeni Arabski Emirati, Jemen, Egipt, Libija in Maldivi, so presekali diplomatske vezi s Katarjem, zaprli meje in ukinili letalske povezave. Uradna razlaga za diplomatsko akcijo Saudskih zaveznic je varovanje nacionalne varnosti, saj naj bi se Katar povezoval s ekstremističnimi skupinami.
Najprej se moramo vprašati o razlogih za tako radikalno diplomatsko akcijo in zakaj zdaj.
Prvi vzrok je zunanja politika Katarja, ki ne sledi ciljem GCC-ja (Gulf Cooperation Council), katerega članice so Savdska Arabija, Bahrajn, ZAE, Katar, Kuvajt in Oman.
Katar ostaja v dobrih odnosih s Savdskim rivalom Iranom, podpira populistične islamistične skupine kot so Muslimanska bratovščina in pragmatično gosti predstavnike tako Hamasa kot Izraela.
Konec maja je Katarska agencija za medije objavila izjavo emirja, v kateri je kritiziral Trumpovo nastrojenost zoper Iran. Katarski politiki so zatrdili, da je prišlo do vdora v spletno stran in gre za neresnične novice, a razlaga očitno ni zadovoljila sosed.
Drugi vzrok pa je nedavni obisk ameriškega predsednika v Savdski Arabiji, ki je označil Iran kot največjo teroristično grožnjo. V zameno za izrecno podporo so s Trumpom sklenili 350 milijardno pogodbo za odkup orožja v naslednjih 10 letih.
Ekstremiste podpirajo praktično vsi
Saudska Arabija, ki želi obdržati dominacijo v regiji je s Trumpovo podporo dobila še dodaten zagon za odstranitev nasprotnikov. Katar nikakor ni edina država na Arabskem polotoku, ki podpira islamistične teroristične skupine. Tovrstna dejavnost je tam postala že skoraj nacionalni šport. Saudska Arabija je namreč največja »izvoznica« teroristov, poleg tega pa eden večjih sponzorjev ISISa in Al-Nusre.
Problem je le, da Katar med drugim podpira nekatere »napačne« teroristične skupine! V interesu Saudske Arabije je namreč vzdrževanje oblasti monarhov in nedemokratično izvoljenih predstavnikov, saj je te lažje podkupiti in nadzirati, zato je npr. Katarjeva podpora Muslimanske bratovščine tako nezaželena.
Teža podpore ZDA
Vse od izvolitve Trumpa so bile večkrat njegove besede obravnavane s humorjem, predvsem pa vzete neresno. Tokrat pa njegova podpora Saudske Arabije dejansko kaže zelo oprijemljive rezultate, v obliki diplomatske akcije zoper Katar.
S podporo ZDA si Saudska Arabija lahko dovoli veliko radikalnejše čiščenje svoje regije. Vseeno pa imajo ZDA v Katarju eno največjih vojaških baz na Bližnjem vzhodu, kar bi moralo sprožiti določene zadržke Trumpa pri podpori tega napada na Katar.
Zadnje dni je Donald Trump na žalost prezaposlen s twitter bojem proti londonskemu županu, da bi lahko komentiral to dogajanje. Rex Tillerson, zunanji minister ZDA, pa je pozval vse strani k dialogu in ponudil pomoč.
Boj proti terorizmu je bila ena izmed večjih političnih točk Trumpove kampanje, vendar zavezništvo s Saudsko Arabijo ne deluje kot najbolj učinkovit način za doseganje tega cilja.
Ameriška intervencija na Bližnjem Vzhodu je že povzročila porast terorističnih skupin, podpiranje monarhije, ki nasprotuje kakršnikoli demokratizaciji regije pa je velik odmik od dosedanje zunanje politike ZDA. Vendar kot je Trump večkrat poudaril, njegov glavni interes je ekonomija in obljuba 350 milijardne investicije je posledično verjetno prioriteta.
Zakaj rabijo toliko orožja?
Zakaj Saudska Arabija potrebuje tako veliko orožja (že leta 2010 so z Obamo sklenili 60 milijard vredno pogodbo) je še vedno neznanka. Ameriško orožje trenutno uporabljajo v Jemnu, ki očitno ne zasluži veliko mednarodne pozornosti, čeprav konflikt traja že 2 leti in je terjal 10 000 življenj civilistov.
Nekateri pisci namigujejo, da je izolacija Katarja le korak v Saudskem načrtu za podporo lastne ekonomije, ki vedno bolj slabi.
Teritorialno je Katar res na osamljenem polotoku, a ne smemo podcenjevati ekonomskih in političnih vezi, ki jih je stkal s pragmatično zunanjo politiko. Naivno bi bilo pričakovati hitro zmago Saudske Arabije.
Turčija in Rusija se v konfliktu še nista opredelili in le pozivata k dialogu, če pa se bo konflikt še zaostril, lahko domnevamo, da Rusija – glede na dogajanje v Siriji – Saudske Arabije ne bo podprla.
Zadnje objave
Predsedniške volitve 2027 v Franciji: politična ureditev Francije
5. 8. 2026 ob 9:00
Domovina št. 263: Ko strese, je prepozno
5. 8. 2026 ob 6:10
Domovina 263: Ko strese, je prepozno
5. 8. 2026 ob 6:00
ZZZS zavrnil financiranje zdravljenja dečka z redko boleznijo
4. 8. 2026 ob 19:36
Kako je lahko nekdo proti zakonu, ki prinaša nižje davke?
4. 8. 2026 ob 17:14
Piran se je ob 130-letnici Tartinijevega spomenika poklonil »duši Pirana«
4. 8. 2026 ob 16:15
Ekskluzivno za naročnike
Domovina št. 263: Ko strese, je prepozno
5. 8. 2026 ob 6:10
Domovina 263: Ko strese, je prepozno
5. 8. 2026 ob 6:00
Vzpon islamske države (4. del): Sadam in usodno leto 2002
4. 8. 2026 ob 9:58
Prihajajoči dogodki
AVG
07
Sveta maša: »Mučenci med Slovenci«
19:00 - 20:30
AVG
08
44. Festival Radovljica 2026 - Od trubadurjev do Brahmsa
20:00 - 22:00
AVG
16
Koncert iz sklopa Večeri v atriju: Prifarski muzikanti
19:00 - 20:30
AVG
17
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 18:00
AVG
21
»Odprtje razstave: V senci Beethovnove«
11:00 - 21:00
Video objave
[Video] Nataša Simončič: Takih težav ne privoščiš nikomur (Vroča tema, 30. 7. 2026)
30. 7. 2026 ob 19:49
Izbor urednika
Domovina št. 263: Ko strese, je prepozno
5. 8. 2026 ob 6:10
Domovina št. 262: Pitna voda ali drekovod? Moč omrežja interesov
29. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 261: Raje kot otroke sprejemamo migrante
22. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.