Dimitrij Rupel, Portal Plus: Socializem in Združeni Narodi: Blamaža v New Yorku
POSLUŠAJ ČLANEK
Dimitrij Rupel v svojem prispevku za Plus piše o volitvah za generalnega sekretarja OZN in po njegovem mnenju pravi blamaži slovenskega kandidata Danila Türka.
Rupel najprej piše o tem, kako ga je slovenski režim in vsi veliki mediji že takoj na začetku označili za zmagovalca, čeprav je bilo jasno, da lahko njegovo kandidaturo uniči že en veto glas ene izmed stalnih članic varnostnega sveta OZN.
"Čeprav so slovenski voditelji enodušno podpirali Türka, vendar ni popolnoma jasno, kako je prišlo do kandidature," pravi Rupel in dodaja, "postavlja se vprašanje, ali se Türk ni kandidiral sam in šele post festum prosil za podporo in istovetenje s slovensko državo." Rupel je zelo kritičen tudi do slovenskega odziva po končnem glasovanju, saj sta tako predsednik vlade, kot zunanji minister Turkovo kandidaturo označila kot uspeh Slovenije.
Rupel ne razume tudi tega, kako smo od naklonjenosti Sloveniji pred 25. leti prišli do tega, da je naš kandidat dobil 4 glasove nasprotovanja velesil.
Blamaža pa je po piščevem mnenju tudi to, da je minister Erjavec takoj po zadnjem glasovanju hitel razlagati kako je svet potreboval kompromisno osebo za vodenje v času ko se soočamo s krizo odnosov med ZDA in Rusijo.
Dimitrij Rupel se tako ob koncu svoje kolumne za Portal Plus cinično sprašuje ali ni bil s strani slovenskih oblasti prav Danilo Turk predstavljen kot kompromisna oseba.
Rupel najprej piše o tem, kako ga je slovenski režim in vsi veliki mediji že takoj na začetku označili za zmagovalca, čeprav je bilo jasno, da lahko njegovo kandidaturo uniči že en veto glas ene izmed stalnih članic varnostnega sveta OZN.
"Čeprav so slovenski voditelji enodušno podpirali Türka, vendar ni popolnoma jasno, kako je prišlo do kandidature," pravi Rupel in dodaja, "postavlja se vprašanje, ali se Türk ni kandidiral sam in šele post festum prosil za podporo in istovetenje s slovensko državo." Rupel je zelo kritičen tudi do slovenskega odziva po končnem glasovanju, saj sta tako predsednik vlade, kot zunanji minister Turkovo kandidaturo označila kot uspeh Slovenije.
Rupel ne razume tudi tega, kako smo od naklonjenosti Sloveniji pred 25. leti prišli do tega, da je naš kandidat dobil 4 glasove nasprotovanja velesil.
Blamaža pa je po piščevem mnenju tudi to, da je minister Erjavec takoj po zadnjem glasovanju hitel razlagati kako je svet potreboval kompromisno osebo za vodenje v času ko se soočamo s krizo odnosov med ZDA in Rusijo.
Dimitrij Rupel se tako ob koncu svoje kolumne za Portal Plus cinično sprašuje ali ni bil s strani slovenskih oblasti prav Danilo Turk predstavljen kot kompromisna oseba.
Zadnje objave
Nepredvidljivost »zlate dobe za Ameriko«
11. 11. 2024 ob 18:20
Prepoznavni ljubljanski podjetnik iz Svobode v vrh Logarjeve stranke
11. 11. 2024 ob 17:01
Denis Sahernik: »Pred popolnim kolapsom nas varuje le še požrtvovalnost zaposlenih«
11. 11. 2024 ob 15:00
Verk: Ravnanje vladne strani ocenjujemo kot nepošteno, nestrokovno in nespoštljivo
11. 11. 2024 ob 12:23
Ob svetem Martinu o vinu in spominu
10. 11. 2024 ob 22:07
SpaceX dosegel zgodovinski mejnik v razvoju raketne tehnologije
10. 11. 2024 ob 19:00
Ekskluzivno za naročnike
Denis Sahernik: »Pred popolnim kolapsom nas varuje le še požrtvovalnost zaposlenih«
11. 11. 2024 ob 15:00
SpaceX dosegel zgodovinski mejnik v razvoju raketne tehnologije
10. 11. 2024 ob 19:00
Prihajajoči dogodki
NOV
12
Sozvočje svetov: Slike z vzhoda (predavanje in koncert)
19:30 - 22:00
NOV
13
9. Karierni sejem v Mariboru: Vesolje priložnosti
08:00 - 16:00
NOV
13
NOV
14
26. Slovenski festival vin
14:00 - 20:00
Video objave
Izbor urednika
Kaznovalnopravno cementiranje zgodovinske »resnice«
7. 11. 2024 ob 6:00
Gospodarstveniki in zdravniki: Ne vidimo, da bi bil v središču pozornosti bolnik
6. 11. 2024 ob 15:00
Ameriški mediji Donalda Trumpa razglasili za zmagovalca predsedniških volitev v ZDA
6. 11. 2024 ob 14:46
Zakaj vsi sveti ni isto kot dan mrtvih
1. 11. 2024 ob 8:18
1 komentar
Stanislav Jesenovec, operativni zastavoslovec
Z OZN ima Slovenija prav posebna razmerja. Njej je ob nastanku samoinicativno prijavila tričrkovno oznako SLO in se jo, kljub temu, da je ISO center v Parizu zanjo določil 1993. leta tričrkovno oznako SVN, vlada Slovenije pa jo je naslednje leto potrdila, še vedno drži. Tako imamo kot edina država na svetu nastala po letu 1990. oziroma 1993, tri oznake: SI, SVN po ISO standardu in SLO za vozila in nekatere športne panoge. V tujino odhajamo s SI na osebni izkaznici, s SVN na potnem listu in SLO na vozilu. SLO pa v mednarodnem pomenu označuje po ISO standardu Slovaščino. Vse države na ozemlju nekdanje Jugoslavije so od 1991. leta tudi po večkrat zamenjale svoje dvo- in tričrkovne oznake in spoštujejo ISO oznako za državo, le Slovenija ne. Prav poseben je bil tudi prizor, ko so pred palačo OZN 22.5.1992. leta izobešali močno zmečkano zastavo Republike Slovenije. Ona, ki je bila obešena v Ljubljani 26. junija 1991. leta ni bila niti slovenska narodna zastava, niti zastava Slovenije. Saj po določilih ustavnega amandmaja C ne s 24.6.1991. leta. Tega si nista dovolili niti tim. Republika Bosna in Hercegovina, niti Hrvaška. Zakaj tim. Bosna in Hercegovina. Ker so po prekinjenem zasedanju skupščine sestavljene iz predstavnikov Bošnjakov, Srbov in Hrvatov, ki se je zavleklo pozno v noč in naj bi se po dogovoru nadaljevalo naslednji dan, le to samovoljno razglasili le prvi in tretji. Tako, da bi lahko oznako razumeli republika Bošnjakov in Hrvatov. Srbski predstavniki so naslednje jutro lahko samo presenečeno poslušali vesti o ustanovitvi Bosne in Hercegovine. Pa so tedaj imeli v lasti in posesti skoraj dve tretjini ozemlja SR BiH. Zato tudi ne morejo in nočejo priznati 1. marca kot njihovega dneva državnosti. O tem pa slovenska občila in tudi g. dr. Dimitrij Rupel ne piše, niti ne govori. Ob vsem pa me najbolj boli, da so mediji v Sloveniji odprti za BiH-Republiko Srbsko (49% ozemlja) le takrat, ko jo je mogoče žaliti ali zaničevati njenega predsednika Milorada Dodika. Da obstaja Federacija BiH, (51% ozemlja) pa očitno ne vedo. Kljub temu pa je ob odprtju nadvoza v Prijedoru pred volitvami poslal pozdrav Sloveniji, dosedanji župan tega izjemnega mesta Marko Pavić pa je izpostavil Slovenijo za vzor tej mestni občini in Republiki Srbski. V njej na praznični 6. januar vihra znatno več srbskih narodnih zastav, zastav Srbije in tudi že nekaj zastav Republike Srbske, kot v Sloveniji na njen 25. junij. Ta del komentarja je povezan z Ruplovim zapisom o referendumu v Republiki Srbski o 9. januarju in z zanimivo oceni pomena Alije Izetbegovića.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.