Diktator Ortega v Nikaragvi obsodil škofa Alvareza na 26 let zapora zaradi kritike oblasti. Kje so mednarodni in nevladni pritisk ter protesti?

Sredi noči so se politični voditelji, duhovniki, študenti in aktivisti, ki so se znašli v najbolj zloglasnih nikaragovskih zaporih, zbudili, dali so jim oblačila, v katerih so bili aretirani, in jim naročili, naj se oblečejo. Čez nekaj ur je 222 od njih, ki so bili na splošno obravnavani kot politični zaporniki, pristalo na letališču v Washingtonu in bilo deportiranih iz lastne države.

Katoliški škof Rolando Álvarez, odkrit kritik nikaragovske vlade, pa je bil obsojen na 26 let zapora in mu je bilo odvzeto nikaragovsko državljanstvo, kar je zadnji ukrep predsednika Daniela Ortege proti Katoliški cerkvi in njegovim nasprotnikom.

Poleg tega je nikaragovsko sodišče pet katoliških duhovnikov obsodilo na 10 let zapora zaradi t. i. zarote, ki izhaja iz dolgoletnih vladnih obtožb, da je Cerkev podpirala nezakonite prodemokratične proteste.

Izgon 222 oseb je bila presenetljiva poteza po mesecih Ortegove nepopustljivosti, ki je vključevala zaigrane sodne procese in obsodbo petih katoliških duhovnikov v začetku tega tedna, ki so bili očitno vsi na četrtkovem letu. Ortega ni ublažil svoje retorike o domnevnem vmešavanju "Yankeejev" v njegovo državo in vsaj javno ni nakazal, da so vse večje sankcije ZDA proti njegovi družini in ožjemu krogu dosegle želeni učinek.

Prodemokratični protesti leta 2018

Ortega je nekdanji marksistični gverilec, ki je prvič prišel na oblast leta 1979, ko je sandinistična revolucionarna skupina, ki jo je pomagal voditi, strmoglavila diktaturo predsednika Anastasia Somoze.

Ortega je trdil, da za uličnimi protesti leta 2018 stojijo njegovi zaprti nasprotniki in drugi, ki naj bi kovali zaroto za njegovo strmoglavljenje. Odkar so nikaragovske varnostne sile nasilno zatrle te protivladne proteste, je več deset tisoč ljudi pobegnilo v izgnanstvo.

Prodemokratični protesti naj bi po njegovih obtožbah potekali s tujo podporo in s podporo Katoliške cerkve. Lani je izgnal nune iz Reda sester ljubezni matere Tereze in papeškega nuncija. Cerkev je v bistvu zadnja neodvisna institucija, ki ji zaupa velik del Nikaragovcev, zato predstavlja grožnjo Ortegovi vse bolj avtoritarni vladavini.

https://twitter.com/francediplo_EN/status/1623989234196484097

Škof Alvarez se je odrekel deportaciji

Álvarez, škof v Matagalpi, približno 80 kilometrov severno od glavnega mesta Managua, je bil od leta 2018, ko je val protestov proti Ortegovi vladi privedel do obsežnega zatrtja nasprotnikov, ključni družbeni glas v razpravah o prihodnosti Nikaragve.

"Upamo, da bo prišlo do vrste volilnih reform, strukturnih sprememb volilnega organa – svobodnih, pravičnih in preglednih volitev, mednarodnega opazovanja brez pogojev," je mesec dni po izbruhu protestov dejal Álvarez. "Dejansko demokratizacija države."



Škof Rolando Álvarez je bil na seznamu 39 zapornikov, ki jih ni bilo na letalu, ki ga je sestavila nevladna skupina Mehanizem za priznavanje političnih zapornikov. Ortega je dejal, da je Álvarez zavrnil vkrcanje na letalo. Škof je bil v hišnem priporu, vendar je Ortega dejal, da je zdaj v zaporu Modelo.

Po poročanju medijev se je ustavil na stopnicah, ki vodijo do letala, in dejal: "Naj bodo drugi svobodni. Jaz bom prenašal njihovo kazen."

Antonio Garrastazu, regionalni direktor za Latinsko Ameriko in Karibe pri Mednarodnem republikanskem inštitutu v Washingtonu, je pred izrekom sodbe poudaril pomen Álvarezove odločitve, da ostane v Nikaragvi.

Potem ko je Ortega izgnal skoraj vse svoje najglasnejše kritike, je ostal s škofom v še vedno močno katoliški državi. "Mislim, da je Katoliška cerkev ena od glavnih institucij, ki se jih Ortegov režim resnično boji," je dejal Garrastazu. "Katoliška cerkev je v resnici tista, ki lahko spremeni srca in misli ljudi."

Napad na Katoliško cerkev v Nikaragvi

Vsi duhovniki so bili obsojeni na sojenjih za zaprtimi vrati, na katerih so kot odvetniki nastopali zagovorniki, ki jih je imenovala vlada.

V ponedeljek obsojeni duhovniki so sodelovali s škofom iz Matagalpe Rolandom Álvarezom, eden pa je bil rektor zasebne univerze Janeza Pavla II. v glavnem mestu Managua.

https://twitter.com/silviojbaez/status/1624197789566525442

V ponedeljek so obsodili tudi dva bogoslovca in snemalca, ki je delal za škofijo. Vseh šest obtožencev je bilo aretiranih lani, vsem pa je bila odvzeta pravica do opravljanja javnih funkcij. Nikaragovski center za človekove pravice je te procese obsodil. "To je žalitev prava, žalitev inteligence ljudi, žalitev mednarodne skupnosti in mednarodnih agencij za zaščito človekovih pravic," je center zapisal v torkovi izjavi.

Msgr. Silvio Báez, nekdanji pomožni škof v Managui, ki je bil leta 2019 odpoklican v Vatikan, je sodbo na Twitterju opisal takole: "Nerazumno in neobvladljivo sovraštvo nikaragovske diktature do mons. Rolandu Álvarezu."