Država, ki zatira katoličane, kritične do oblasti

Uredništvo
Vir foto: Youtube
POSLUŠAJ ČLANEK

Zaradi kritičnosti do sistema izolacije pred svetom, ki ga gojijo oblasti v Nikaragvi, na čelu s predsednikom Ortego, je Katoliška cerkev v tej srednjeameriški državi postala tarča najbolj prefinjenih metod totalitarnih sistemov.


Najprej so zaprli vse katoliške medije, nato pa se je preganjanje preselilo na škofe in duhovnike, ker se ne strinjajo z ravnanjem tamkajšnjih oblasti. Vlada je celo sporočila, da preiskuje katoliškega škofa zaradi "zločinov proti duhovnosti". 

Nikaragvanska vlada je pred štirinajstimi dnevi odredila zaprtje sedmih katoliških radijskih postaj, povezanih s škofom, ki je bil kritičen do predsednika države Daniela Ortege. Škof Rolando Alvarez, ki je tudi kot koordinator radia in vodi oddaljeno severno škofijo Matagalpa, je v sporočilu na omrežju Twitter zapisal: "Vse naše radijske postaje so zaprte, vendar ne bodo utišalii božje besede.”

Nikaragvanska agencija za telekomunikacije je na drugi strani sporočila, da radijske postaje ne izpolnjujejo tehničnih zahtev za predvajanje, ni pa navedla, kakšne so te zahteve. 

V severnem mestu Sebaco so nato izbruhnili protesti, potem ko je duhovnik Uriel Vallejos zavrnil predajo radijske opreme oblastem in je prosil župljane za pomoč prek video prenosa v živo na Facebooku. Videoposnetki na družbenih medijih prikazujejo nikaragvino policijo, ki je v ponedeljek zvečer streljala v zrak in uporabljala solzivec, preden je prevzela nadzor nad župnijo in radijsko postajo.

Vallejos se je zatekel v župnijsko hišo in je bil do torka zjutraj tam zaprt z osmimi farani. Povedal, je, da so mu oblasti odklopile elektriko, poškodovale dva župljana in pridržale več mladih, ki so se odzvali njegovemu klicu na pomoč.

V sredo je dejanja oblasti v Nikaragvi obsodila Evropska unija. V izjavi so zapisali, da takšna zapiranja ljudi pomenijo še eno "kršitev svobode izražanja in svobode veroizpovedi ali prepričanja".

Odnosi vedno slabši, sovraštvo do Cerkve pa je eskaliralo po letu 2018


Predsednik Ortega postaja vse bolj izoliran in mednarodno obsojen zaradi vodenja političnih zatiranj proti vsakemu, ki se v tej srednjeameriški državi ne strinja z njim, odkar se je pred 15 leti vrnil na oblast. Več kot 150 opozicijskih voditeljev v Nikaragvi je trenutno v zaporu po njegovem neposrednem ukazu.

Odnosi med Katoliško cerkvijo in Ortegovo vlado nikoli niso bili dobri, so se pa izjemno poslabšali leta 2018, ko je prišlo do trajnih protestov proti predsednikovi vladavini, ki jih je podprla tudi cerkev.

Ortega je škofe v Nikaragvi označil za "teroriste", ker je več cerkva dalo zatočišče demonstrantom, ki so bili ranjeni ali so pobegnili med zatiranjem protestov leta 2018, v katerih je umrlo 355 ljudi. Ortega je trdil, da so cerkve uporabljali kot "vojašnice", saj so bili zanj škofje "sokrivci neuspelega državnega udara".

Marca lani je bil Vatikan obveščen, da je vlada Nikaragve papeškega predstavnika v državi, poljskega nadškofa Waldemarja Sommerja, razglasila za “persona non grata” in ga izgnala iz države. Od takrat ni bilo uradnih odnosov med Svetim sedežem in Ortego, ki je lani tudi odpoklical lastnega veleposlanika v Vatikanu.

Škof kriv “zločinov proti duhovnosti” in ne sme imeti maše v cerkvi


A kot da bi opozorila Evropske unije Ortego še bolj zbodla, je prejšnjo sredo vlada Nikaragve objavila, da preiskuje katoliškega škofa Alvareza zaradi "zločinov proti duhovnosti". V izjavi je nacionalna policija sporočila, da odpira "kazensko preiskavo" proti škofu, ker naj bi spodbujal nasilje ter ga nato spravila v hišni pripor. Uradniki so njemu, kot tudi šestim drugim duhovnikom in šestim laikom, prepovedali zapustiti hišo škofijo, ko so želeli v bližnjo katedralo, da bi darovali mašo.

"Poskušal sem oditi v katedralo za sveto mašo, a očitno nam oblasti ne bodo dovolile," je dejal Alvarez v videu, ki so ga prenašali v živo na facebooku. »Tu nas imajo zaklenjene in mi bomo ostali tukaj, zaklenjeni, ne da bi omalovaževali policiste, ki so naši bratje. Tudi oni imajo svoje družine.«

Kot piše v vladnem sporočilu, Alvarez in njegova družba "izkoriščajo svoj status verskih voditeljev, z uporabo medijev in družbenih omrežij poskušajo organizirati nasilne skupine, jih spodbujajo k izvajanju dejanj sovraštva proti prebivalstvu in izzovejo vzdušje tesnobe in nereda, ki moti mir in harmonijo v skupnosti, z namenom destabilizacije Nikaragve in napada na ustavne oblasti.«

Nacionalna policija, "kot pristojni organ za zagotavljanje miru in varnosti državljanov," so zapisali v izjavi, je vzpostavila "ukrepe za zaščito prebivalstva, da se ti dogodki ne ponovijo." Prav tako je uveden postopek preiskave zaradi ugotavljanja kazenske odgovornosti vpletenih oseb.

Številni opazovalci so izjavo razumeli kot znak, da se vlada Ortege in njegove žene, podpredsednice Rosaio Murillo, pripravljata na aretacijo Alvareza, kot sta to storila v zadnjih mesecih z več katoliškimi duhovniki. Murillova je v petek popoldne dejal, da je Alvarez zagrešil "grehe proti duhovnosti". "Sčuvati k uporu je zločin, še posebej, če ga izove razdor [in] razuzdanost," je dejala podpredsednica.

V četrtek je Alvarez spet zaprosil nacionalno policijo, naj mu dovoli obhajati mašo v župniji, vendar je bil zavrnjen. Ko je namesto tega poskušal iti v katedralo, mu spet ni bilo dovoljeno oditi. V odgovor je Alvarez pokleknil na pločnik ob kuriji in podelil blagoslov z Najsvetejšim zakramentom. Alvarez je približno eno uro molil in spodbujal vernike pred škofijo.

"Ne bomo padli na provokacije, vendar tudi ne bomo ostali brez čaščenja Gospoda in molitve skupaj z Božjim vernim ljudstvom," je dejal Alvarez in dodal: “Če bo treba, bomo obhajali evharistijo in častili Najsvetejše na ulici, saj je Jezus Kristus Gospod Nikaragve!”

Čeprav je vlada Ortege v zadnjih mesecih uspela zapreti skoraj vse katoliške medije – televizijske postaje, radie in časopise, mu še ni uspelo blokirati Facebooka in YouTuba, kjer je Alvarez v živo prenašal svojo petkovo mašo.

"Smo cerkev, ki verjame v upanje, ljubezen in moč, ki nam jo daje Bog," je dejal Alvarez v enem izmed videov.. »Zato vas še enkrat pozivamo, da ohranite upanje, da ostanete močni v ljubezni in živite v svobodi Božjih otrok, vedoč, da bo Gospod obnovil Nikaragvo.«
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Delež mrtvih v Gazi, ki pade na slovensko vest, je enak deležu mrtvih v Nikaragvi
  • 09. 04. 2024
Zmaga vatikanske diplomacije v Nikaragvi: škof Alvarez in 18 drugih duhovnikov izpuščenih iz zapora ter prepeljanih v Rim
  • 16. 01. 2024
V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023