Dežman in Pahor z zaključno oceno storjenega pri problematiki povojnih grobišč. Pahor: Žrtve bi morale biti pokopane v Ljubljani

Uredništvo
Ljubljana, predsedniska palaca. Predsednik republike Borut Pahor je ob zakljucku mandata sprejel predsednika Komisije vlade RS za resevanje prikritih grobisc Jozeta Dezmana in clane.
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je ob zaključku mandata srečal s predsednikom in člani Komisije Vlade RS za reševanje prikritih grobišč. Predsednik Pahor je že v začetku prvega mandata s komisijo in njenim predsednikom dr. Jožetom Dežmanom vzpostavil reden dialog, Dežman pa je večkrat izpostavil, kako pomemben je bil poslavljajoči se predsednik republike in njegovo prizadevanje za to, da je komisija sploh lahko delala.

Oba, tako predsednik komisije dr. Jože Dežman kot predsednik Borut Pahor, sta se v današnji izjavi po srečanju strinjala, da je bilo narejeno veliko delo, da pa še zdaleč ni dokončano. Oba tudi verjameta, da bo z novo predsednico delo potekalo nemoteno naprej.

Predsednik Pahor si je za narodno pomiritev in spravo prizadeval vso svojo politično kariero, sprava pa je bila tudi eden glavnih poudarkov obeh predsedniških mandatov predsednika Pahorja.

V začetku svojega prvega mandata je namreč s komisijo vzpostavil reden dialog. V desetih letih so sledila številna srečanja in sestanki, sodelovanje pa je privedlo do prelomnih stvarnih in simbolnih korakov, med katerimi so prekop in pogreb žrtev iz Hude jame, odkritje spomenika žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu v Ljubljani in drugi.

Dežman: Izjemen prispevek k reševanju najbolj bolečih bremen zgodovine


»Predsedniku smo izrazili hvaležnost in opozorili, da je njegov prispevek k reševanju najbolj bolečih srečanj in k razbremenjevanju najbolj bolečih bremen zgodovine veliko večji, kot je sam vsebinski okvir dela naše komisije,« je dejal dr. Dežman.

Spomnil je na njegovo osebno doživljanje, ko je stopil prvič v rov sv. Barbare in ga je predsednik vlade Pahor osebno poklical in se nato zavzel tudi za to, da se umrle na tem grobišču tudi pokoplje. »Ta njegova prizadevanja so šla v mnoge smeri. Gre za posluh za zahteve tako v Sloveniji kot tudi mednarodno. Že samo ob obletnici prve svetovne vojne smo po njegovi zaslugi dobili spomenike v Ukrajini, na Poljskem in v Doberdobu. Treba pa je omeniti tudi Narodni dom v trstu in ostalo,« je spomnil tudi na druge dosežke Pahorja.

Ob tem je Dežman spomnil tudi na izjavo Slovenske akademije znanosti in umetnosti glede sprave, pa na Pahorjevo izjavo ob breznu v Macesnovi gorici. Poudaril pa je, da se tudi na današnjem srečanju niso mogli izogniti odprtim vprašanjem. »Vsi si želimo, da bi ta dediščina živela naprej in da bo ob primopredaji poslov sporočilo slišano,« je še dodal Dežman. Za to se je predsedniku Pahorju še enkrat zahvalil. Dejal je tudi, da od predsednice Nataše Pirc Musar ne pričakuje velikih gest, ampak da bo delo potekalo na takšen način kot do sedaj ter da ne bomo delali korakov nazaj.

Pahor: Prav bi bilo, da so žrtve iz Macesnove gorice pokopane v Ljubljani


Pahor se je zahvalil komisiji in njenemu predsedniku Dežmanu, ljudem, ki so povedali, da si želijo, da se ta problem prikritih grobišč začne reševati, strankam, ki so zakonu o prikritih grobiščih rekle »da.«

»Nismo se vedno s člani komisije o vsem strinjali, a njihov pogled v razsežnost problema, s katerim smo se soočali kot nacija, z vztrajnostjo, strokovno in politično dovolj preudarno korak za korakom reševali stvari, ki so se poprej zdele nerešljive. Za to se vam zahvaljujem, skupaj z vami predsednik pa lahko rečem, da delo še zdaleč ni dokončano. Pred nami je problem prekopa posmrtnih ostankov iz Macesnove gorice, Romov. Vse žrtve si zaslužijo mesto pokopa in obeležje. Mislim, da bi bilo prav, da je to v Ljubljani. Na spomeniku žrtvam vseh vojn v Ljubljani pa je potreben napis, ki je vsebinsko že usklajen.«

Prepričan je, da jim je skupaj uspelo storiti številne korake naprej, ki jih morda kakšen evropski narod, ki ima precej več let svojo državo, še ni uspel. Upanje pa polaga tudi v svojo naslednico Natašo Pirc Musar, saj je njeno izjavo, da pri prizadevanjih takoj lahko naredimo dva koraka nazaj, razumel kot zelo iskreno.

V intervjuju za Domovino Pahor izpostavil prav delo s komisijo


Prav ogromno opravljeno delo je izpostavil tudi Borut Pahor v intervjuju za Domovino, ko je dejal, da je ponosen na veliko simbolnega narejenega na področju sprave. »Imel sem srečo, da je Komisija za grobove in njen predsednik Jože Dežman hotela sodelovati z menoj, čeprav to ni bila moja najbolj neposredna pristojnost, in smo opravili ogromno delo. Imel sem tudi srečo v vladah, ki so bolj ali manj imele razumevanje za ta moja prizadevanja. Posebej še vlada Mira Cerarja, ki je v to povabila tudi druge stranke in izboljšala t. i. spravno zakonodajo, ki smo jo sprejeli leta 2009 pod mojim vodenjem vlade. Postavili smo spomenik žrtvam vseh vojn, opravili mnoge prekope. Cela vrsta stvari še teče, tako da so priložnosti tudi za mojega naslednika.«

V intervjuju je izpostavil tudi izjavo Slovenske Akademije znanosti in umetnosti o slovenski spravi: »Gre za sijajen tekst, ki je v javnosti premalo odmeval, z njim pa niso bili zadovoljni predvsem na obeh robovih slovenskih političnih sil. Osebno menim, da gre za izjemno besedilo, na katerem bi lahko, če bo želel, bodoči predsednik ali predsednica gradil naprej.«

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Terminologija, ki podaljšuje mitologijo (6. del): Nelegalnost in nelegitimnost komunistov ter partizanov
  • 23. 02. 2026
Spomin je v Sorici zmagal nad pozabo, naslednja bitka za kulturo življenja 23. novembra
  • 09. 11. 2025
[Prejeli smo] Referendum o pomoči pri samomoru
  • 17. 11. 2025