Danes mineva 115 let, odkar se je rodil Danilo Zelen, prvi Slovenec, ki je padel v boju proti okupatorjem med drugo svetovno vojno
Danes mineva 115 let, odkar se je v Senožečah rodil Danilo Zelen (1907), rodoljub in vojaški vodja narodnoobrambne organizacije TIGR. Bil je šesti od sedmih otrok v družini trgovca Ivana in matere Marije, rojene Delak. Izobraževal se je v domačem kraju in v Lljubljani, kjer je maturiral na realki leta 1925. Živel je na tedanji Tyrševi, danes Dunajska cesta. Sicer se je vpisal na ljubljansko Tehniško fakulteto, a dejansko ni nikoli študiral.
Posvetil se je namreč boju proti fašizmu in za osvoboditev rodne Primorske, tedaj dela Kraljevine Italije. S tigrovci je ilegalno prihajal na Primorsko, kjer je organaniziral in izvajal oborožene akcije proti fašistom in njihovim ustanovam.
Danilo Zelen je bil od leta 1929 član ožjega vodstva organizacije TIGR in se je posvetil organiziranju tega gibanja na Primorskem. Kot tigrovec je sodeloval z italijanskimi antifašističnimi strankami v tujini, predvsem v Parizu (Concentrazione antifascista, Giustizia e libertà).
Takratne fašistične oblasti so ga proglasile za enega najbolj nevarnih nasprotnikov, zato so aprila 1930 za njim razpisali tiralico. Na prvem (1930) in drugem (1941) tržaškem procesu je bil v odsotnosti obtožen za protidržavno in teroristično delovanje. Medtem je Zelen živel v Ljubljani, kjer je tesno sodeloval z Albertom Rejcem (1899-1976), političnim voditeljem tigrovcev.
Že pred začetkom druge svetovne vojne je organiziral široko razpredeno obveščevalno mrežo na Primorskem v korist Kraljevine Jugoslavije. Zbrane podatke o italijanski vojski je pošiljal obveščevalnemu centru poveljstva Dravske divizije v Ljubljani, ob začetku druge svetovne vojne pa tudi britanski obveščevalni službi (Secret Intelligence Service).
Po italijanskem vkorakanju v Ljubljano sredi aprila 1941 so se tigrovci Danilo Zelen, Anton Majnik in Ferdo Kravanja umaknili v Lovšinovo gozdarsko kočo na Malo goro nad Ribnico.
Tam jih je Filip Tekavec, predvojni komunist in poznejši komandant Ribniške čete, izdal italijanskim karabinjerjem.
Tako je 13. maja 1941 prišlo do oboroženega spopada med tremi tigrovci in italijanskimi okupatorji, v njem je bil Zelen smrtno ranjen, Kravanja in Majnik pa zajeta.
Danilo Zelen je tako prvi Slovenec, ki je padel v boju proti okupatorjem med drugo svetovno vojno na Slovenskem. Seveda če odštejemo tiste, ki so se jim kot jugoslovanski vojaki uprli že v kratki aprilski vojni!
Posvetil se je namreč boju proti fašizmu in za osvoboditev rodne Primorske, tedaj dela Kraljevine Italije. S tigrovci je ilegalno prihajal na Primorsko, kjer je organaniziral in izvajal oborožene akcije proti fašistom in njihovim ustanovam.
Danilo Zelen je bil od leta 1929 član ožjega vodstva organizacije TIGR in se je posvetil organiziranju tega gibanja na Primorskem. Kot tigrovec je sodeloval z italijanskimi antifašističnimi strankami v tujini, predvsem v Parizu (Concentrazione antifascista, Giustizia e libertà).
Takratne fašistične oblasti so ga proglasile za enega najbolj nevarnih nasprotnikov, zato so aprila 1930 za njim razpisali tiralico. Na prvem (1930) in drugem (1941) tržaškem procesu je bil v odsotnosti obtožen za protidržavno in teroristično delovanje. Medtem je Zelen živel v Ljubljani, kjer je tesno sodeloval z Albertom Rejcem (1899-1976), političnim voditeljem tigrovcev.
Že pred začetkom druge svetovne vojne je organiziral široko razpredeno obveščevalno mrežo na Primorskem v korist Kraljevine Jugoslavije. Zbrane podatke o italijanski vojski je pošiljal obveščevalnemu centru poveljstva Dravske divizije v Ljubljani, ob začetku druge svetovne vojne pa tudi britanski obveščevalni službi (Secret Intelligence Service).
Po italijanskem vkorakanju v Ljubljano sredi aprila 1941 so se tigrovci Danilo Zelen, Anton Majnik in Ferdo Kravanja umaknili v Lovšinovo gozdarsko kočo na Malo goro nad Ribnico.
Tam jih je Filip Tekavec, predvojni komunist in poznejši komandant Ribniške čete, izdal italijanskim karabinjerjem.
Tako je 13. maja 1941 prišlo do oboroženega spopada med tremi tigrovci in italijanskimi okupatorji, v njem je bil Zelen smrtno ranjen, Kravanja in Majnik pa zajeta.
Danilo Zelen je tako prvi Slovenec, ki je padel v boju proti okupatorjem med drugo svetovno vojno na Slovenskem. Seveda če odštejemo tiste, ki so se jim kot jugoslovanski vojaki uprli že v kratki aprilski vojni!
Povezani članki
Zadnje objave
Poletni krožnik s piščancem na žaru
27. 6. 2026 ob 12:00
Zakaj krčimo tisto, kar ohranja zdravje?
27. 6. 2026 ob 9:00
Gola Resnica ali Levica?
27. 6. 2026 ob 6:00
Vse več pritožb čez strokovnost dela CSD-jev
26. 6. 2026 ob 19:20
Izrazite prometne in vročinske obremenitve
26. 6. 2026 ob 15:15
Je Jankovićeva vizija 2045 v resnici bližja letu 1945?
26. 6. 2026 ob 13:55
Ekskluzivno za naročnike
Poletni krožnik s piščancem na žaru
27. 6. 2026 ob 12:00
Gola Resnica ali Levica?
27. 6. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUN
30
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
03
Mučenci med slovenci – 28
19:00 - 20:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
3 komentarjev
omega
Prav bi bilo, da bi v trajen spomin Zelenu imenovali kakšno ulico, kakšno vojašnico, ali kulturni dom, knjižnico ipd. Od levičarjev pa tega ni pričakovati ker je to zanje še manj kot je po Tuerkovo Huda jama, torej n - razredna zadeva. Na Lj, lahko pozabimo, dokler bo tam vladal Jankovič. Desno sredinske stranke pa imajo ponekod županeali vsaj odločajo v krajevnih skupnostih, tam je mogoče kaj storiti. Upam da bomo kaj izvedeli zlasti iz občin, ki so povezane z življenjem in delovanjem Zelena, kot npr Senožeče oz občina Divača Ribnica, in še kje.
Kraševka
Slava Tigrovcem!
Tigrovci so vodili osvobodilni boj že tako po 1.s. vojni, ko je Primorsko zasedla Italija in je po letu 1922 prevzel vajeti Musolinijev FAŠIZEM.
Že med vojno in takoj po vojni, so Komunisti videli v Tigrovcih konkurenco in začeli "čistke".
Prva puška osvoboditeljev ni počila 22 julija, kot so nas Komunisti učili in čelo državni praznik takrat v Jugoslaviji praznovali. To je bil praznik laži.
Prva puška je počila 13. maja - na Mali Gori nad Ribnico, kjer so se Tigrovci spopadli z Italijani. Tkrat je res padel Danilo Zelen. Njegov kolega Tigrovec - Anton Majnik (rojen na Tolminskem, poučeval kot učitelj v Ribnici) pa je takrat uspel zbežati pred Italijani in šel v partizane. Tudi Majnik je bil najverjetneje žrtev Komunistov, ker je po par mesecih bivanja v partizani tudi on umrl, pod strelom "neznane" puške.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
SLAVA - Primorcem, Slovencem - TIGR-ovcem slovenskim domoljubom, ne-stalinkomunstom.
In uradno šolska poznanost - seveda tudi. L.r. Janez KK
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.