Danes mineva 115 let, odkar se je rodil Danilo Zelen, prvi Slovenec, ki je padel v boju proti okupatorjem med drugo svetovno vojno
Danes mineva 115 let, odkar se je v Senožečah rodil Danilo Zelen (1907), rodoljub in vojaški vodja narodnoobrambne organizacije TIGR. Bil je šesti od sedmih otrok v družini trgovca Ivana in matere Marije, rojene Delak. Izobraževal se je v domačem kraju in v Lljubljani, kjer je maturiral na realki leta 1925. Živel je na tedanji Tyrševi, danes Dunajska cesta. Sicer se je vpisal na ljubljansko Tehniško fakulteto, a dejansko ni nikoli študiral.
Posvetil se je namreč boju proti fašizmu in za osvoboditev rodne Primorske, tedaj dela Kraljevine Italije. S tigrovci je ilegalno prihajal na Primorsko, kjer je organaniziral in izvajal oborožene akcije proti fašistom in njihovim ustanovam.
Danilo Zelen je bil od leta 1929 član ožjega vodstva organizacije TIGR in se je posvetil organiziranju tega gibanja na Primorskem. Kot tigrovec je sodeloval z italijanskimi antifašističnimi strankami v tujini, predvsem v Parizu (Concentrazione antifascista, Giustizia e libertà).
Takratne fašistične oblasti so ga proglasile za enega najbolj nevarnih nasprotnikov, zato so aprila 1930 za njim razpisali tiralico. Na prvem (1930) in drugem (1941) tržaškem procesu je bil v odsotnosti obtožen za protidržavno in teroristično delovanje. Medtem je Zelen živel v Ljubljani, kjer je tesno sodeloval z Albertom Rejcem (1899-1976), političnim voditeljem tigrovcev.
Že pred začetkom druge svetovne vojne je organiziral široko razpredeno obveščevalno mrežo na Primorskem v korist Kraljevine Jugoslavije. Zbrane podatke o italijanski vojski je pošiljal obveščevalnemu centru poveljstva Dravske divizije v Ljubljani, ob začetku druge svetovne vojne pa tudi britanski obveščevalni službi (Secret Intelligence Service).
Po italijanskem vkorakanju v Ljubljano sredi aprila 1941 so se tigrovci Danilo Zelen, Anton Majnik in Ferdo Kravanja umaknili v Lovšinovo gozdarsko kočo na Malo goro nad Ribnico.
Tam jih je Filip Tekavec, predvojni komunist in poznejši komandant Ribniške čete, izdal italijanskim karabinjerjem.
Tako je 13. maja 1941 prišlo do oboroženega spopada med tremi tigrovci in italijanskimi okupatorji, v njem je bil Zelen smrtno ranjen, Kravanja in Majnik pa zajeta.
Danilo Zelen je tako prvi Slovenec, ki je padel v boju proti okupatorjem med drugo svetovno vojno na Slovenskem. Seveda če odštejemo tiste, ki so se jim kot jugoslovanski vojaki uprli že v kratki aprilski vojni!
Posvetil se je namreč boju proti fašizmu in za osvoboditev rodne Primorske, tedaj dela Kraljevine Italije. S tigrovci je ilegalno prihajal na Primorsko, kjer je organaniziral in izvajal oborožene akcije proti fašistom in njihovim ustanovam.
Danilo Zelen je bil od leta 1929 član ožjega vodstva organizacije TIGR in se je posvetil organiziranju tega gibanja na Primorskem. Kot tigrovec je sodeloval z italijanskimi antifašističnimi strankami v tujini, predvsem v Parizu (Concentrazione antifascista, Giustizia e libertà).
Takratne fašistične oblasti so ga proglasile za enega najbolj nevarnih nasprotnikov, zato so aprila 1930 za njim razpisali tiralico. Na prvem (1930) in drugem (1941) tržaškem procesu je bil v odsotnosti obtožen za protidržavno in teroristično delovanje. Medtem je Zelen živel v Ljubljani, kjer je tesno sodeloval z Albertom Rejcem (1899-1976), političnim voditeljem tigrovcev.
Že pred začetkom druge svetovne vojne je organiziral široko razpredeno obveščevalno mrežo na Primorskem v korist Kraljevine Jugoslavije. Zbrane podatke o italijanski vojski je pošiljal obveščevalnemu centru poveljstva Dravske divizije v Ljubljani, ob začetku druge svetovne vojne pa tudi britanski obveščevalni službi (Secret Intelligence Service).
Po italijanskem vkorakanju v Ljubljano sredi aprila 1941 so se tigrovci Danilo Zelen, Anton Majnik in Ferdo Kravanja umaknili v Lovšinovo gozdarsko kočo na Malo goro nad Ribnico.
Tam jih je Filip Tekavec, predvojni komunist in poznejši komandant Ribniške čete, izdal italijanskim karabinjerjem.
Tako je 13. maja 1941 prišlo do oboroženega spopada med tremi tigrovci in italijanskimi okupatorji, v njem je bil Zelen smrtno ranjen, Kravanja in Majnik pa zajeta.
Danilo Zelen je tako prvi Slovenec, ki je padel v boju proti okupatorjem med drugo svetovno vojno na Slovenskem. Seveda če odštejemo tiste, ki so se jim kot jugoslovanski vojaki uprli že v kratki aprilski vojni!
Povezani članki
Zadnje objave
Panika v parku mamil
24. 4. 2026 ob 6:00
Hud udarec za novogoriško Svobodo in župana Turela
23. 4. 2026 ob 22:18
Nepričakovan zaveznik prihajajoče desne vlade, ki se mu 'splača' zaupati
23. 4. 2026 ob 22:02
[Prejeli smo] O kulturni dediščini v tisku
23. 4. 2026 ob 19:00
Združevanje ministrstev se jim zdi smiselno in potrebno, kritični predvsem v Levici
23. 4. 2026 ob 18:45
Strupena tisa namesto smreke – nepoznavanje narave lahko ogrozi življenja
23. 4. 2026 ob 16:32
Zalivske države načrtujejo alternativne logistične poti do Evrope
23. 4. 2026 ob 16:27
Od petka se zbirajo podpisi za referendum o ljubljanskih parkiriščih
23. 4. 2026 ob 14:10
Ekskluzivno za naročnike
Panika v parku mamil
24. 4. 2026 ob 6:00
Zemlja, hvala!
22. 4. 2026 ob 8:54
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
3 komentarjev
omega
Prav bi bilo, da bi v trajen spomin Zelenu imenovali kakšno ulico, kakšno vojašnico, ali kulturni dom, knjižnico ipd. Od levičarjev pa tega ni pričakovati ker je to zanje še manj kot je po Tuerkovo Huda jama, torej n - razredna zadeva. Na Lj, lahko pozabimo, dokler bo tam vladal Jankovič. Desno sredinske stranke pa imajo ponekod županeali vsaj odločajo v krajevnih skupnostih, tam je mogoče kaj storiti. Upam da bomo kaj izvedeli zlasti iz občin, ki so povezane z življenjem in delovanjem Zelena, kot npr Senožeče oz občina Divača Ribnica, in še kje.
Kraševka
Slava Tigrovcem!
Tigrovci so vodili osvobodilni boj že tako po 1.s. vojni, ko je Primorsko zasedla Italija in je po letu 1922 prevzel vajeti Musolinijev FAŠIZEM.
Že med vojno in takoj po vojni, so Komunisti videli v Tigrovcih konkurenco in začeli "čistke".
Prva puška osvoboditeljev ni počila 22 julija, kot so nas Komunisti učili in čelo državni praznik takrat v Jugoslaviji praznovali. To je bil praznik laži.
Prva puška je počila 13. maja - na Mali Gori nad Ribnico, kjer so se Tigrovci spopadli z Italijani. Tkrat je res padel Danilo Zelen. Njegov kolega Tigrovec - Anton Majnik (rojen na Tolminskem, poučeval kot učitelj v Ribnici) pa je takrat uspel zbežati pred Italijani in šel v partizane. Tudi Majnik je bil najverjetneje žrtev Komunistov, ker je po par mesecih bivanja v partizani tudi on umrl, pod strelom "neznane" puške.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
SLAVA - Primorcem, Slovencem - TIGR-ovcem slovenskim domoljubom, ne-stalinkomunstom.
In uradno šolska poznanost - seveda tudi. L.r. Janez KK
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.