Dan suverenosti – spomin na dokončno slovo od simbola rdeče zvezde

Nekje na dnu naslovnic večinskih medijev lahko danes zasledimo novico o državnem prazniku, ki sicer ni dela prost dan in je bil uveden leta 2015, spominja pa nas na odhod zadnjega vojaka JLA s slovenskega ozemlja, s čimer je Republika Slovenija postala suverena država.

Po razglasitvi samostojnosti 26. junija 1991 se je začel spopad med jugoslovansko vojsko in enotami Teritorialne obrambe ter policije. 7. julija 1991 je bila nato dosežena Brionska deklaracija o prekinitvi ognja in trimesečni zamrznitvi osamosvojitvenih aktivnosti. Ker je jugoslovanska oblast spoznala, da je slovenska osamosvojitev neizbežna, so se začeli pogovori o umiku enot JLA.

Kot zadnji dan umika je bil določen 25. oktober 1991. Dogajanje je pred leti takole opisal zgodovinar Aleš Maver: »Sklepni dan umika je že zgodaj zjutraj, pred šesto, prinesel odhod zadnjega jugoslovanskega vojaka z letališča v Cerkljah na Dolenjskem. Poveljnik dolenjske teritorialne obrambe in poznejši načelnik generalštaba Slovenske vojske Albin Gutman je dogodek pospremil s šaljivo anekdoto o nekem poročniku, ki je napovedal, da se bo po prihodu v Pulj, kamor so bili vojaki iz Cerkelj napoteni, najprej napil, da bi pozabil na svoje bivanje v Cerkljah, saj je bila jugoslovanska vojska zadnjih nekaj mesecev tako rekoč učinkovito obkoljena.«

V koprsko pristanišče so po vojaška nebojna vozila tedaj prišli trajekt Sveti Stefan in dva vojaška trajekta iz Pulja. V večernih urah se je tam ustavil tudi trajekt Venus, na katerega se je vkrcalo zadnjih 400 vojakov. Nekaj minut po polnoči je trajekt odplul, kar so pospremili zvoki siren. Slovenija je tako postala suverena država.

Dan suverenosti je v koledar državnih proslav vključen vsakih pet let. Naslednja bo prihodnje leto.

Svobodo je treba vsak dan utrjevati

»25. oktober 1991 je zaznamoval dokončno uresničitev sanj generacij Slovencev, ki so si skozi stoletja prizadevali za svojo državo, za svobodo in za pravico živeti v miru na svoji zemlji,« so ob današnjem prazniku poudarili v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve. Dodali so, da je dejanje pomenilo dokončno slovo od simbola rdeče zvezde in da se moramo spominjati vseh, ki so verjeli v slovensko samostojnost.

»Suverenost, ki smo jo dosegli leta 1991, ni le politični pojem, ampak živ dokaz enotnosti slovenskega naroda. Je izraz naše volje, da sami odločamo o svoji prihodnosti, o svoji zemlji in o vrednotah, ki nas povezujejo. Dan suverenosti nas hkrati opominja, da svoboda ni enkrat dobljena, temveč jo moramo vsak dan znova utrjevati – z odgovornostjo, poštenostjo, domoljubjem in spoštovanjem do naše države,« so zapisali.

Marko Lotrič: »Vsakič, ko pozabimo poslušati drug drugega, ko resnico zamenja udobna polresnica, ko nam je vseeno za poštenje in pravičnost, takrat izgubimo del svoje suverenosti.«

Da je za suverenost treba skrbeti vsak dan, je podčrtal tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič. »Suverenost se lahko izgubi tudi brez vojne: z brezbrižnostjo, razdeljenostjo, pohlepom, apatijo ali izgubo zaupanja vase in v skupne vrednote. Če narod ne skrbi za svoj jezik, kulturo in odgovorno politiko, njegova suverenost počasi slabi – ne naenkrat, temveč korak za korakom. Vsakič, ko pozabimo poslušati drug drugega, ko resnico zamenja udobna polresnica, ko nam je vseeno za poštenje in pravičnost, takrat izgubimo del svoje suverenosti.«