Cvar: Pogoji za pobiranje prispevka še niso izpolnjeni

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar je pozval k enoletnemu zamiku začetka pobiranja prispevka za dolgotrajno oskrbo – upravni odbor Zbornice je namreč ocenil, da pogoji še niso izpolnjeni. Prispevek za dolgotrajno oskrbo naj bi sicer začeli plačevati 1. julija letos. A kako bodo ljudje dobili oskrbo, če ne bo kadra?

»Mi nismo proti dolgotrajni oskrbi. Vemo, da bomo to nekoč morda vsi potrebovali. Ampak če pogoji za izvajanje dolgotrajne oskrbe niso izpolnjeni, potem pač ne moremo pristati, da se od vseh – od upokojencev, zaposlenih, od delodajalcev – zbira nek prispevek, nek davek, ki nenazadnje niti ni tako majhen,« je poudaril predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar. Ob tem je opozoril, da ne gre za malo denarja – letno bi se nabralo 700 milijonov evrov, kar je toliko, kot so želeli zbrati z nepremičninskim davkom. »Najbolj pomembno vprašanje so kadri, ki so potrebni za zagotavljanje dolgotrajne oskrbe,« je povedal Cvar in izpostavil, da imamo že sedaj v domovih za ostarele prazne postelje – ravno pred kratkim so mediji poročali, da je zaradi pomanjkanja bolničarjev, negovalcev in medicinskih sester v slovenskih domovih več kot 900 praznih postelj, na sprejem v domove pa čaka več tisoč ljudi. Ker kadra ne dobijo, bodo v ljubljanskem domu starejših na Taboru v službo vzeli šest delavk iz Nepala. »Oskrba na domu se ne more izvajati – že sedaj, ko imamo maksimalno 30 ur – če bi dolgotrajna oskrba to razširila na največ 110 ur, pa bi bilo potrebno imeti vsaj dvakrat več kadra,« je Cvar poudaril, da se v tako kratkem času tega kadra za dolgotrajno oskrbo ne more zagotoviti in dodal: »Zato predlagamo, naj se najprej zagotovijo pogoji, preden se začnejo pobirati prispevki.« Predsednik Zbornice pri obrtnikih sicer ne zaznava nekih težav, ko se govori o pobiranju prispevkov, če gre za nekaj, kar potem učinkuje. Vendar pa se je sedaj razširilo nezaupanje, med drugim tudi zaradi nekoč prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je sedaj obvezni zdravstveni prispevek, čakalne vrste pa so vse daljše. 

Cvar: »Predlagamo, naj se najprej zagotovijo pogoji, preden se začnejo pobirati prispevki.«

Cvar je tudi spomnil, da je bil Zakon o dolgotrajni oskrbi eden izmed razlogov, da so izstopili iz Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), zakon se je namreč sprejel brez njihovega soglasja. Ko so se delodajalska združenja vrnila v ESS, je bilo v protokol vključeno tudi to, da se Zakon o dolgotrajni oskrbi in Zakon o delovnih razmerjih vrneta na mizo. »Vendar pa se nič od tega ne zgodi, obljube, ki so bile dane se ne izpolnjujejo, julij pa bo kmalu tu,« je opozoril Cvar in spomnil, da bodo samostojni podjetniki in kmetje plačevali celo po 2 odstotka, medtem ko bodo ostali plačevali en odstotek od osnove. O tem smo v našem mediju že pisali. Cvar je še pripomnil, da je iz nekaterih medijskih izjav razvidno, da gre še za en eksperiment. »In na to ne moremo pristati, da mi financiramo eksperimente,« je bil jasen. »Zamik začetka pobiranja prispevka je nujen, saj je zakon, kot rečeno, nemogoče izvajati, poleg tega pa so danes razmere povsem drugačene kot takrat, ko je bil sprejet,« je mnenja tudi član upravnega odbora Marko Gorjak, predsednik OOZ Maribor. Več članov upravnega odbora je menilo, da so obremenitve obrtnikov in podjetnikov presegle razumno mejo, da ne gre več in da tudi zaradi tega vse več samostojnih podjetnikov odhaja na črni trg in v tujino.

Več članov upravnega odbora je menilo, da so obremenitve obrtnikov in podjetnikov presegle razumno mejo, da ne gre več in da tudi zaradi tega vse več samostojnih podjetnikov odhaja na črni trg in v tujino.

Člani Upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije so na včerajšnji seji ponovno obravnavali tudi vladna izhodišča za pokojninsko reformo in odločno napovedali, da bo zbornica vztrajala pri svojih stališčih, od njih ne bo odstopala in dodatnih obremenitev za gospodarstvo ne bo dovolila. Izrazili so zavedanje, da mora pokojninska blagajna postati vzdržna, a ob tem poudarili, da je, dokler na mizi ni celotnega besedila zakona, nemogoče govoriti, da je pokojninska reforma tik pred sprejetjem. Posebej so opozorili na povišanje prispevkov zaradi dviga povprečne plače in drugih obremenitev, kar bo marsikateremu podjetju prevelik strošek. »Zato je tudi povišanje zavarovalne osnove, kot izhaja iz izhodišč pokojninske reforme, povsem nesprejemljivo,« so še poudarili člani upravnega odbora.

Poslanska skupina stranke SDS pa je v parlamentarno proceduro vložila novelo Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1). Cilj novele je, da se z ukinitvijo plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo zagotovi boljši gmotni in socialni položaj slovenskih državljank in državljanov ter da se prepreči dodatno obremenjevanje slovenskega gospodarstva. Poleg tega si v stranki želijo, da bi lahko tudi upokojenci postali oskrbovalci družinskega člana. 

Danes vloženo novelo minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac razume kot politično nagajanje, po njegovih besedah v stranki SDS dobro vedo, da tudi oni sami pripravljajo novelo, ki prinaša tudi družinskega člana-oskrbovalca. Glede prispevka je v Odmevih dejal, da brez prispevka dolgotrajne oskrbe, kot je zastavljeno v zakonu, ni. Dolgotrajna oskrba na domu naj bi se po besedah ministra začela izvajati že letos, sistem se bo vzpostavljal postopoma, obenem pa se zaveda kadrovskih težav. Zaenkrat vse kaže, da je še vedno več vprašanj, kot pa odgovorov. Medtem pa tudi v mnogih občinah opozarjajo, da je še vedno več vprašanj, kot je odgovorov.