Čudeži se niso dogajali le v Jezusovem času, ampak se tudi danes
Nedolgo nazaj smo praznovali božič – rojstvo Jezusa Kristusa, prejšnjo nedeljo smo z nedeljo Jezusovega krsta zaključili božični čas, to nedeljo pa že spremljamo Jezusa ob njegovem prvem čudežu. Na svatbi v Kani Galilejski je vodo spremenil v vino.
In kaj sploh je čudež?
Mnogi si pod pojmom čudež predstavljajo neko magično dejanje, neke vrste čaranje. Toda čudež ni to. Čudež je direktno božje posredovanje v prostoru in času. Gre za dogodek, ki presega naravne zakone in ga ne moremo znanstveno razložiti.
Čudeži niso neka resničnost, ki bi se dogajali samo v času Jezusovega zemeljskega življenja, pač pa se dogajajo tudi danes. Tudi danes smo priča mnogim ozdravljenjem in drugim resničnostim, ki jih ne moremo znanstveno razložiti. Mnogi čudeži se tudi v našem času zgodijo na priprošnjo svetnikov.
Papež Frančišek je 18. decembra lani pooblastil kongregacijo za zadeve svetnikov, da razglasi dekret za priznanje čudeža na priprošnjo bl. Terezije iz Kalkute. S tem je priznal že drugi čudež, kar je bil še zadnji pogoj za njeno kanonizacijo.
Če se torej vrnemo na evangelij današnje nedelje, lahko razumemo, da je Jezus storil svoj prvi čudež zato, da bi ljudem pokazal, da je pravi Bog in pravi človek.
Evangelist Janez to potrdi z besedami: »Tako je Jezus v galilejski Kani naredil prvo od znamenj in razodel svoje veličastvo in njegovi učenci so verovali vanj.« ( Jn 2,1-11 ).
Jezus tudi danes razodeva svoje veličastvo, zato mi kot njegovi učenci verujmo vanj!
In kaj sploh je čudež?
Mnogi si pod pojmom čudež predstavljajo neko magično dejanje, neke vrste čaranje. Toda čudež ni to. Čudež je direktno božje posredovanje v prostoru in času. Gre za dogodek, ki presega naravne zakone in ga ne moremo znanstveno razložiti.
Čudeži niso neka resničnost, ki bi se dogajali samo v času Jezusovega zemeljskega življenja, pač pa se dogajajo tudi danes. Tudi danes smo priča mnogim ozdravljenjem in drugim resničnostim, ki jih ne moremo znanstveno razložiti. Mnogi čudeži se tudi v našem času zgodijo na priprošnjo svetnikov.
Papež Frančišek je 18. decembra lani pooblastil kongregacijo za zadeve svetnikov, da razglasi dekret za priznanje čudeža na priprošnjo bl. Terezije iz Kalkute. S tem je priznal že drugi čudež, kar je bil še zadnji pogoj za njeno kanonizacijo.
»Gre za nepojasnjeno ozdravitev Brazilca, ki je imel težko bolezen na možganih. 10. septembra 2008, ko je bil zaradi bolezni že v komi, so ga peljali v operacijsko sobo, da bi opravili nujen kirurški poseg.
Njegova žena, ki je večer pred tem prosila, naj molijo, da bi sama Mati Terezija »ozdravila« moža, je bila v tem času skupaj z enim od duhovnikov in sorodniki v kapeli bolnišnice. Ko se je kirurg, ki naj bi opravil zahtevno operacijo, po kratkem času vrnil v operacijsko sobo, je našel bolnika, ki je sedel na postelji, zbujen in pri polni zavesti, ki ga je vprašal: »Kaj počnem tukaj?«
Kot so potrdili kasneje zdravniki, je šlo za ozdravitev v trenutku in »abscesi v možganih« so preprosto in nerazložljivo izginili. Gre za enega redkih primerov čudeža 'prve stopnje', v katerem je moč zaznati vstajenje od mrtvih ali t.i. restitutio ad integrum (popolno oz. celostno ozdravljenje, ki vključuje tudi ozdravljenje organov, ki jih je prizadela bolezen). Večina čudežev, ki jih navadno preverja vatikanski dikasterij, je 'tretje stopnje' – to pomeni, da gre za ozdravitev bolezni v trenutku, medtem ko bi medicina tak rezultat lahko dosegla samo po zelo dolgem času.
Pomenljivo je, da se je omenjeni čudež zgodil natančno 60 let po tem, ko je Mati Terezija razumela, da jo Gospod kliče, da zapusti mirno življenje skupnosti loretskih sester in služi revnim na cesti. To se je zgodilo medtem, ko je potovala z vlakom in videla okrožje na pobočju Himalaje, ki je bilo razdejano zaradi nemirov. Kot je sama kasneje dodala, »to ni bil le namig ali predlog, temveč preprosto ukaz.«[1]
Njegova žena, ki je večer pred tem prosila, naj molijo, da bi sama Mati Terezija »ozdravila« moža, je bila v tem času skupaj z enim od duhovnikov in sorodniki v kapeli bolnišnice. Ko se je kirurg, ki naj bi opravil zahtevno operacijo, po kratkem času vrnil v operacijsko sobo, je našel bolnika, ki je sedel na postelji, zbujen in pri polni zavesti, ki ga je vprašal: »Kaj počnem tukaj?«
Kot so potrdili kasneje zdravniki, je šlo za ozdravitev v trenutku in »abscesi v možganih« so preprosto in nerazložljivo izginili. Gre za enega redkih primerov čudeža 'prve stopnje', v katerem je moč zaznati vstajenje od mrtvih ali t.i. restitutio ad integrum (popolno oz. celostno ozdravljenje, ki vključuje tudi ozdravljenje organov, ki jih je prizadela bolezen). Večina čudežev, ki jih navadno preverja vatikanski dikasterij, je 'tretje stopnje' – to pomeni, da gre za ozdravitev bolezni v trenutku, medtem ko bi medicina tak rezultat lahko dosegla samo po zelo dolgem času.
Pomenljivo je, da se je omenjeni čudež zgodil natančno 60 let po tem, ko je Mati Terezija razumela, da jo Gospod kliče, da zapusti mirno življenje skupnosti loretskih sester in služi revnim na cesti. To se je zgodilo medtem, ko je potovala z vlakom in videla okrožje na pobočju Himalaje, ki je bilo razdejano zaradi nemirov. Kot je sama kasneje dodala, »to ni bil le namig ali predlog, temveč preprosto ukaz.«[1]
Če se torej vrnemo na evangelij današnje nedelje, lahko razumemo, da je Jezus storil svoj prvi čudež zato, da bi ljudem pokazal, da je pravi Bog in pravi človek.
Evangelist Janez to potrdi z besedami: »Tako je Jezus v galilejski Kani naredil prvo od znamenj in razodel svoje veličastvo in njegovi učenci so verovali vanj.« ( Jn 2,1-11 ).
Jezus tudi danes razodeva svoje veličastvo, zato mi kot njegovi učenci verujmo vanj!
Matej Dečman je župnik v župniji Velenje – bl. Anton Martin Slomšek
Zadnje objave
Fakulteta toži UE Ljubljana, ker od nje želijo pozitivno mnenje o kanalu C0
23. 4. 2026 ob 6:00
Svoboda se je vdala v usodo, SDS predlaga 14 ministrstev
22. 4. 2026 ob 17:51
Je soliranje Demokratov dobra ali slaba napoved za boj proti korupciji?
22. 4. 2026 ob 16:04
»Dobri« državljani so poslušni in vodljivi
22. 4. 2026 ob 14:30
OECD: Slovenija med državami z najvišjo obdavčitvijo dela
22. 4. 2026 ob 14:20
Ustavni pravnik ocenjuje, da bi bila na mestu razveljavitev glasovanja
22. 4. 2026 ob 13:57
Ekskluzivno za naročnike
Zemlja, hvala!
22. 4. 2026 ob 8:54
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.