Člani PAZ Vodopivec poleg Slovencev v Kanadi in ZDA razveselili tudi stevardese
Člani Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec so bili oktobra na turneji med Slovenci v Kanadi in ZDA. Tam so v tednu dni spoznali ljudi, ki jim slovenska kultura, slovenska beseda in slovenska pesem veliko pomenijo. Priredili so številne koncerte in bili navdušeni nad gostoljubnostjo svojih gostiteljev. Pogovarjali smo se s predsednikom zbora Petrom Lazarjem in dirigentom Jakobom Barbom. Oba sta izpostavila pomen gostovanja čez lužo, saj se je to nazadnje zgodilo pred 31 leti.
Primorski akademski zbor (PAZ) Vinko Vodopivec večinoma sestavljajo primorski študentje Univerze v Ljubljani. Pohvalijo se lahko z bogato tradicijo – lani so praznovali 70 let, odkar je bil zbor leta 1953 ustanovljen, nam je pojasnil njegov predsednik Peter Lazar. »Naš glavni namen je približati zborovsko petje mladim, Primorski in širši Sloveniji, kar nam v zadnjih letih prav dobro uspeva,« je dejal in nadaljeval: »Pri Vodopivcih obstajata dve vrsti ljudi: nekateri pridejo zaradi glasbe, pa ostanejo zaradi družbe; nekateri pridejo zaradi družbe, pa marsikdo ostane zaradi glasbe.«
Pomemben del njihovega delovanja predstavljata druženje in krepitev medsebojnih odnosov. »Če boste prišli k nam po koncertu ali vajah, boste videli, da nam druženje veliko pomeni. Zelo radi zapojemo tudi v neuradnem okolju in se družimo izven vaj, koncertov in drugih obveznosti,« izpostavlja, a obenem dodaja: »Marsikdo ne ve, kako izgledajo naše vaje. Nisem še videl zbora ali orkestra, ki bi vadil tako resno, kot to počnemo mi. Pomembna je disciplina, nič ni uporabe telefonov ali pogovarjanja. Glasba je na zelo visoki ravni in zato tudi marsikdo pri nas ostane.«

S pesmijo razveselili stevardese
Predsednik PAZ Vinko Vodopivec je dejal, da kot zbor vedno, ko nekam pridejo, najprej preverijo akustiko prostora. »Tako je bilo tudi pri Niagarskih slapovih. Najprej smo pred slapovi zapeli nekaj pesmi, potem pa smo šli na ogled hidroelektrarne. Tam je bil predor in nismo si mogli pomagati, da ne bi česa zapeli,« je izpostavil in dodal, da so s pesmijo razveselili tudi potnike na vseh štirih letih. »Na poti iz Clevelanda v Toronto sta bili dve Slovenki, stevardesi, ki sta bili zelo veseli našega prepevanja na letalu ob koncu leta.«
Za ogled se:
Želite prebrati ta članek?
Prijavi se
Naroči se
Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom.
Oglejte si naše naročniške pakete.
Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin?
Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski
številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.
Zadnje objave

Kaj so Trumpovi o smrtonosni drogi zabičali Kitajcem

O zmagah, zaslugah in nagradah za tiste, ki so pravi čas sedli na pravi kamionček

Častni Šentjurski muzikanti odhajajo v zgodovino

TV Japajade šov

ZZDej razdvaja – odhodi koncesionarjev skrbijo tudi poslanca Svobode

V Mirni Peči stalna razstava, posvečena pesniku Tonetu Pavčku

Sušilnica blata: Pravni pregled je potrdil številne nepravilnosti
Ekskluzivno za naročnike

Častni Šentjurski muzikanti odhajajo v zgodovino

TV Japajade šov

Špetir v golobnjaku
Prihajajoči dogodki
Na romanje z Družino na Hrvaško in v Bosno
Tradicionalni sejem Šmarski pomladanc
Izbor urednika

O zmagah, zaslugah in nagradah za tiste, ki so pravi čas sedli na pravi kamionček

Špetir v golobnjaku

V zadnjem marčevskem tednu 193. številka tednika Domovina

0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.