Cenzura interneta na pohodu: v Nemčiji blokirajo satirike, zakon proti "lažnim novicam" tudi v Franciji

Uredništvo
POSLUŠAJ ČLANEK
Razmah družabnih omrežij in njihov vse večji vpliv na račun vere v resnice medijskega mainstreama bo očitno imel svojo ceno za svobodo interneta. 

Po Nemčiji želi zakon za odstranjevanje in blokiranje "lažnih novic" na družabnih omrežjih sprejeti tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. 

 Za tem je strah pred širjenjem sovražnega govora in ruskega vpliva predvsem v času volitev. A tovrstna zakonska regulacija svobode govora v Nemčiji že kaže prve znake napak in celo zlorab, pred kakršnimi svarijo skeptični medijski poznavalci.

Kot je Emmanuel Macron v sredo dejal novinarjem, je tak zakon potreben za zaščito liberalnih demokracij, predvsem po lanskih ruskih prizadevanjih, da bi preprečili njegovo predsedniško kampanjo.

Predlog zakona bi oblastem omogočal odstranitev vsebin in blokiranje spletnih strani.  Francoski medijski opazovalec CSA bi cenzuro razširil tudi na televizijske postaje.

Kot je v svoji raziskavi lani ugotavljalo britansko podjetje Bakamo, so lažne novice na eni od štirih spletnih povezav, ki jih odprejo francoski uporabniki družabnih medijev. Predvsem gre za novice, ki favorizirajo antievropske voditelje kot sta Marine Le Pen in Jean-Luc Melenchon. Bakamo je ugotovil tudi, da so ruski državni medijski velikani kot sta RT in Sputnik širili nekatere vsebine, usmerjene proti EU.

Tudi Le Penova je tedaj delila lažno novico, ki je trdila, da je Macronova kampanja financirana s strani Saudske Arabije. EUobserver je našel tudi 2951 primerov drugih ruskih lažnih novic, od katerih je bila večina spodbujala pridružitev Krima Rusiji in ruske vojaške akcije v Siriji.

Nekatere so vsebovale tudi lažne zgodbe o posilstvih ali nasilju migrantov. Med bolj grozljivimi je bilo posilstvo 13-letnega ruskega dekleta v Nemčiji, ki je bilo v celoti izmišljeno, a so ga ruski mediji in rusko zunanje ministrstvo še vedno komunicirali kot dejstvo.

Nemški zakon zamenjuje satiro s sovražnim govorom


Macronovi protipožarni načrti novic sledijo zgledu novega nemškega zakona o sovražnem govoru. Lastnikom družabnih medijev, ki v 24 urah ne bodo odstranili sovražnega govora, grozi kazen v višini do 50 milijonov evrov.



A nemški zakon, ki je začel veljati 1. januarja, ima velike težave z razlikovanjem med satiro in sovražnim govorom, pa tudi sicer ima težavo ugotavljati, kaj sploh je sovražni govor.

Titantic, nemška satirična revija, je v sredo objavila satiro po blokadi Twitter računa poslanki skrajno desničarske Alternative za Nemčijo (AfD) Beatrice von Storch, ki je objavila domnevni sovražni govor, usmerjen proti muslimanom. A satiro je Twitter prav tako zaznal kot sovražni govor in satirični reviji blokiral Twitter račun. Združenje nemških novinarjev (DJV) je že zapisalo, da gre za cenzuro.



Nemški zakon za preganjanje omrežij (NetzDG) je za mnoge velik napad na svobodo govora. Pod okriljem boja proti »lažnim novicam« in »sovražnemu govoru« namreč državam omogoča regulacijo in cenzuriranje interneta s strani ogromnih korporacij, ki že tesno sodelujejo z državami.

Zakon že ima daljnosežne posledice. Po podatkih Facebooka je za že pred uveljavitvijo zakona izbrisal 15.000 tako imenovanih »sovražnih komentarjev« na mesec. Da bi se izognile denarnim kaznim, bodo korporacije agresivno ukrepale. Facebook je v Nemčiji že zaposlil na stotine zaposlenih v »centru za izbris«. Tudi mnogi strokovnjaki, ki so se udeležili zaslišanja v Bundestagu, so menili, da je NetzDG protiustaven.

"Z omrežno zakonodajo država krši dolžnost nevtralnosti pri izmenjavi mnenj. To vpliva na zelo temeljno osnovo naše demokracije," je dejal odvetnik Simon Assion iz nemške odvetniške zbornice, ki se boji vpliva politike, ki pozna mehanizme izbrisa, na cenzuro.

Podobne kampanje za cenzuriranje interneta so trenutno na pohodu v mnogih svetovnih državah, med drugim preko agencij tudi na ravni EU. Pravkar sprejeti zakon pa kaže, da bo tovrstno zakonodajo potrebno bolje premisliti.





KOMENTAR: Uredništvo
Zelo nevaren mehanizem oblasti, še posebej za nezrele demokracije kot je slovenska
V prizadevanjih Nemčije in Francije, da nekako regulirajo divji zahod spletnega objavljanja, je zaslediti do neke mere upravičeno obrambo pred rusko informacijsko vojno in povezovanjem skrajnih stališč na spletu. A če so ti novi mehanizmi napačno uporabljeni v urejenih državah kot je nemška, kakšne zlorabe šele lahko pričakujemo v državah z nezrelo demokracijo. Denimo v Sloveniji, kjer je bil do nedavnega medijski prostor izrazito zaprt ter dominiran s strani levičarske ideološke opcije. Šele splet je ta vrata nekoliko (še zdaleč ne povsem) priprl tudi za liberalno in konservativno misel, kar je v domačo medijsko krajino vneslo vsaj nekoliko pluralnosti. Dovolj, da je dominantne ustvarjalce javnega mnenja močno zaskrbelo, da bodo izgubili vpliv in nadzor. Ravno ti sedaj glasno kličejo po regulaciji (denimo primer spodnjega tvita Igorja Pribca). Občutek, kaj vse bi oni cenzurirali, pa smo v minulem času lahko dobili, ko so nasprotovali izpostavljanju varnostnih vidikov migrantske krize, razpravi o splavu, prepovedovali koncerte ter problematizirali objavo dokumentarnih filmov, kritičnih do JLA in SFRJ. In navsezadnje, ko jim je uspelo doseči blokado Facebook profila mlade aktivistke Norme Korošec. Jasno je, da se sovražni govor pojavlja tudi na slovenskem delu družabnih omrežij, tako proti migrantom, kot proti kristjanom in drugim družbenim skupinam. A slovenska praksa kaže, da bi državna regulacija "lažnih novic" in "sovražnega govora" predvsem utišala tiste, ki imajo drugačen pogled na družbena vprašanja od prevladujoče levo-liberalne ideologije. In navsezadnje, kot smo v seriji prispevkov pokazali na Domovini, če bi se dosledno lotili brisanja lažnih novic, bi brez pomembnega dela programa ostala tudi nacionalna televizija. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023
Vlada potrjevanje zakona o obnovi zaradi »nejasnih zadev« prestavlja na četrtek
  • 22. 11. 2023