Častni občani Ljubljane, ki ne pustijo, da se črni dobro ime Zorana Jankovića

Uredništvo
Podlaga za fotomontažo: posnetek zaslona spletne strani MOL, proste slike s spleta
POSLUŠAJ ČLANEK
Teže obtožb, od primera farmacevtka, do malverzacij okrog Stožic, bankrotiranih družinskih podjetij skupine Elekta in vsega ostalega častnih občanov Ljubljane, ki so to postali v obdobju Jankovićevega županovanja, ne prepričajo.

V njihovi neomajni veri v vizionarja z "ugledom človeka, katerega beseda ima veljavo", "stalnih napadov na župana Jankovića ne razumejo" in obsojajo vse oblike pritiska na preiskovalne in sodne organe, ki obravnavajo županovo početje.

Javno pismo so podpisali vsi še živeči častni občani Ljubljane iz Jankovićevega obdobja, z izjemo treh.    

Odprto pismo javnosti v podporo Zoranu Jankoviću "njegovi" častni meščani začenjajo z izražanjem zadovoljstva nad številnostjo posegov, opravljenih v prid mesta in življenja njegovih meščanov.

Ti Ljubljano po njihovem prepričanju spreminjajo v sodobno prestolnico, v kateri bo še naprej prijetno živeti in ki bo v številnih ozirih lepša in boljša od primerljivih glavnih mest v Evropi. 

"Zato težko razumemo in še manj sprejemamo stalne napade na župana Jankovića, na njegovo delo in načrte. Čedalje več je podtikanj in nasprotovanj vsemu, česar se župan loti s svojo izjemno ekipo, tudi poskusov ustavljanja za mesto pomembnih projektov," ugotavljajo.

Po njihovih besedah ima župan ogromno podporo pri volivcih, ki zaupajo njegovi viziji in strokovni presoji in ga zato vsakokrat znova z veliko večino tudi izvolijo.

"Zdi se, da je prav zaradi tega za nekatere postal simbolna oseba, ki jo je treba za vsako ceno ustaviti," ocenjujejo.

Pri tem poudarjajo, da nobeden od postopkov, ovadb in preiskav še ni dobil sodnega epiloga, Janković pa kljub temu ves čas ostaja osumljenec, za nekatere pa že kar krivec, čeprav brez dokazane krivde. "Zato se ni mogoče ubraniti vtisa, da proti županu poteka politična kampanja, ki skuša razvrednotiti njegovo delo in očrniti njegovo osebnost."

Kot poudarjajo, ne želijo braniti Jankovića, še manj razsojati o njegovi krivdi ali nedolžnosti. "Vztrajamo pa, da je nesprejemljivo, da se odločanje o dejanjih, ki jih je obdolžen, vleče v nedogled. Take razmere ustvarjajo legla intrig in obrekovanj, spodbujajo medijske linče, zastrupljajo družbene odnose, predvsem pa preprečujejo skupno ustvarjalno in odgovorno delo."

Sami v ta kontekst štejejo tudi parlamentarne preiskovalne komisije, ko se "politiki s svojimi političnimi interesi postavijo v vlogo organov pregona in sodišč."

"Poudarjamo, da je tovrstno ovaduštvo nevarno za naš razvoj in demokracijo. O upravičenosti oziroma škodljivosti investicijskih posegov naj presojajo strokovni organi, tudi tuji, ne pa z osebnim interesom in prestižem prizadeti posamezniki."

Podpisniki poudarjajo, da so pripadniki vladavine prava. "Zato obsojamo vse oblike pritiska na preiskovalne in sodne organe. Prepričani pa smo, da župan Zoran Janković zasluži pravično sojenje v razumnem roku."

Po njihovem prepričanju samo to človeka dokončno opere suma in povrne verodostojnost njegovi besedi.

"Pri tem Janković uživa ugled človeka, čigar beseda ima veljavo. V slovenskem prostoru je Janković redka izjema. Kot poslovnež v Mercatorju in tudi kot župan je vodil uspešne ekipe, ki so redno dosegale izjemne rezultate v javno dobro. Ali za Slovenijo res velja, da je mogoče odpustiti vse razen uspeha?" zaključujejo svoje javno pisanje.

Podpisani častni meščani Ljubljane iz obdobja Zorana Jankovića:
Dr. Ljubo Bavcon, mag. Pavle Čelik, dr. Vinko Dolenc, Miran Goslar, Nuša Kerševan, dr. Matjaž Kmecl, dr. Janez Kocijančič, dr. Zora Konjajev, dr. Aleksandra Kornhauser Frazer, Milan Kučan, Svetlana Makarovič, Jože Mermal, Ivanka Mežan, Anica Mikuš Kos, Anita Ogulin, Mojmir Sepe, Franc Sever - Franta, Janez Stanovnik, dr. Alenka Šelih

Med živečimi, ki so v času županovanja Zorana Jakovića postali častni meščani Ljubljane, pisma niso podpisali Jelka Reichman, Marko Vrhunec, in Irena Grafenauer.


KOMENTAR: Uredništvo
Po svoje jih lahko razumemo, ampak, od kod takšna zaslepljena nekritičnost?
Častni meščani Ljubljane iz časa Zorana Jankovića so zanimiva druščina. Predvsem v oči bode, da gre za ideološko izjemno homogeno skupino; po tem najvišjem mestnem odlikovanju sodeč so v zadnjih petnajstih letih v prestolnici časti zaslužni praktično sami pravoverni trdi levičarji. Očitno ljudi drugačnih prepričanj v Ljubljani ni, niso aktivni, oziroma ne dosežejo ničesar omembe vrednega. Bolj verjetno pa so enostavno spregledani, njihov prispevek in doprinos pa prezrt, izbrisan iz mestne zgodovine. Ampak to je že druga zgodba, ki marsikaj pove o ozkoglednosti Jankovičeve oblasti. Prav v tem pa se skriva srž razumevanja, zakaj so zgornji izbranci čutili željo, potrebo ali celo pritisk, da se na takšen način javno oglasijo. Do župana najbrž občutijo dolžnost, večina pa tudi naklonjenost in osebno simpatijo, ki je nad vsem negativnim, slabim, kar spremlja Jankovićevo županovanje. Jasno, samomorov zaradi neplačanega dela na Stožicah, izgub upniškega denarja v Jankovićevih družinskih podjetjih in obupnega oklepanja vsake bilke pri iskanju zaposlitev v omrežju sistema MOL, niso izkusili sami, niti njihovi otroci ali vnuki. V njihovi javni obrambi Zorana Jankovića in obsojanju tistih, ki njegovo početje problematizirajo, je pomanjkanje empatije do vseh drugih ljudi razen sebe in svojih, sklicevanje na "nedolžnost dokler krivda ni dokazana" pa prozorno opravičevanje očitnega. Njihova tovrstna zaslepljena nekritičnost pa sicer ni tako redek in psihološko nepoznan družbeni fenomen med ljudmi, ki imajo o nekem človeku izoblikovano zelo trdno pozitivno mnenje ali pa imajo celo občutek, da mu nekaj dolgujejo. Ta čas ga lahko opazujemo še pri še eni aktualni temi - odnosu do spolnih zlorab v Cerkvi. Tudi tukaj pri ozkih skupinah ljudi, tako v svetu, kot tudi v Sloveniji, najdemo zaslepljeno prepričanje v "neomadeževanost" posameznih očitnih storilcev spolnih zlorab, proti katerim so javni dokazi nedvoumni, zaradi procesnih težav, zastaranj in podobno, pa niso doživeli sodnega epiloga. Njihovi argumenti so praktično identični tistim iz zgornjega pisma: gre za uglednega človeka, kateremu se s klevetanji in podtikanji jemlje dobro ime, proti njemu je uperjen politični pregon z drugimi cilji, gre za medijske linče, zastrupljanje odnosov, vse to še preden je krivda človeku nedvoumno dokazana v sodnih postopkih ... So torej kriteriji v Jankovićevem in podobnih primerih na drugih področjih enostavno prestrogi in bi si ti zaslužili, da se njihovih početij ne izpostavlja, problematizira in nanje opozarja, vse dokler svojega ne opravijo pravosodni organi? In če sodni postopek v naši majavi pravni državi iz kakršnegakoli razloga ne pripelje do epiloga, ali to človeka kot je Janković, odveže odgovornosti tudi pred družbo, pred ljudmi, s katerimi in za katere deluje? To so bistvena vprašanja, ki bi si jih tako zgornji podpisniki kot vsi ljudje, ki v zaslepljeni nekritičnosti uporabljajo enake argumente, nujno morali zastaviti. Tako bodo namreč lažje dojeli, zakaj nekateri drugi v istem primeru enostavno ne morejo molčati.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

kanal c0, zoran jankovic
Janković želi na silo priti do gradbenega dovoljenja za zadnjih 130 metrov »drekovoda«
  • 26. 11. 2024
Na grajskem pobočju pod ljubljanskim gradom podrtih 205 dreves
  • 26. 10. 2024
Zoran Janković
Vlada ne pove, kdo je odločil, da kanal C0 ne potrebuje presoje vplivov na okolje
  • 02. 08. 2024