Sporočilo predstavnikom EU: vemo, da je to težko razumeti, toda pravkar ste postali del slovenske predvolilne kampanje

foto: Twitter, EU2021SI
Po izjemno lepo izvedeni proslavi ob Dnevu državnosti ter njenemu neuspešnemu alternativnemu bojkotu s strani opozicije smo nekateri potihoma že mislili, da se lahko udobno posedemo v naslanjač in končno opazujemo začetek predsedovanja Slovenije Evropski uniji. A prvi dogodki pod slovensko taktirko so že nakazali načrte, ki jih ima s slovenskim predsedovanjem slovenska opozicija.

Proslava, na kateri je številne navdušil umetniški video prikaz združevanja Evrope, v režiji v tujino "pregnanega" režiserja Mitje Okorna, ter nato izjemno dovršen umetniški program na Blejskem jezeru ob začetku predsedovanja, v režiji umetniškega direktorja mariborskega Baleta Edwarda Cluga; oboje je bilo preveč, da bi slovenska opozicija dopustila občutek, da ima slovenska vlada razmere pod nadzorom.

Dr. Jože Možina je na Twitterju blejski izvoz slovenske notranjepolitične vojne lepo označil kot začetek '"propagandnega vrtanja v čoln predsedovanja". Na drugi strani je val medijskih obtožb o vsaki posamezni izrečeni besedi ter seciranje potez vlade slovenski premier želel obvladati s t.i. "Triglavsko demokracijo", kot je to na istem družbenem omrežju duhovito poimenoval dr. Žiga Turk.


Posnetek komentarja Rajka Podgorška je na voljo na koncu prispevka.




https://twitter.com/JozeMozina/status/1410690830642331656

https://twitter.com/ZigaTurk/status/1411253387954429955

Bolj ali manj je jasno, da so prvi dnevi že dokončno nakazali modus-operandi slovenske vladne in proti-vladne strani v času slovenskega predsedovanja. Janez Janša se bo pri svojih potezah zanašal na osebni stik z najvišjimi politiki in glavnimi bruseljskimi birokrati ter obenem z odprto komunikacijo z novinarji branil svoj ugled in pozicijo vlade.
Opozicija se bo na drugi strani z vsemi topovi ter lastnimi političnimi povezavami v evropskih inštitucijah "trudila" vlado spotikati na vsakem njenem koraku.

Opozicija se bo na drugi strani z vsemi topovi ter lastnimi političnimi povezavami v evropskih inštitucijah "trudila" vlado spotikati na vsakem njenem koraku. Njen cilj je, da o slovenskih uspehih evropska, in kar je še pomembneje slovenska javnost, ničesar ne izve.

Agresivni izvozi konflikta s strani leve opozicije proti diplomatski nerodnosti pomladnikov


Politična opozicija bo vsaj v prvem delu predsedovanja do jeseni trenutno pričakovano protestniško zatišje, ki ga generirajo tako poletne počitnice kot povsem jasna idejna izpraznjenost "kolesariata", očitno želela nadomestiti z evropskim pritiskom. Tu se bo očitno pokazalo, da se lahko slovenski pomladni strani njeno dolgoletno zanemarjanje evropskih neformalnih medijskih in političnih povezav vrne kot bumerang.

Če slovenski pomladni pol odnese en sam nauk iz naslednje polovice leta, ga čaka resen razmislek o lastnem mednarodnem političnem pozicioniranju, ki ga od časov Pučnikovega delovanja v Nemčiji, Bučarjevega nagovora v evropskem parlamentu ter Peterletovega tkanja tesnih vezi med evropskimi krščanskimi demokrati, pravzaprav nikoli ni znal ne nadgraditi in ne preseči.
Ob vsem slovenskem političnem obkladanju in histeriji bo tudi slovenski volivec moral racionalno in trezno oceniti, ali zgodba, ki mu jo pripoveduje slovenska opozicija in v katero je bilo potrebno očitno vključiti sam Bruselj, pije vodo

Na drugi strani pa je npr. novinarka Dela, ga. Mojca Pišek v kolumni "Evropa, pomagaj!" s podnaslovom, "Konec je z našo »nekoč ugledno« in »nekoč spoštovano« državo, se zaskrbljeni državljani ozirajo k Evropi" nakazala agendo, ki lahko učinkovito nadgradi prve marčevske bruseljske zunanjepolitične pretrese, ki jih je s takratno "afero" skuhala nizozemska poslanka Sophie in ‘t Veld.

Pričakujemo lahko, da se bomo morali v Sloveniji podrobno in brez predaha ukvarjati s to izvoženo notranjepolitično bitko. Na Bledu so bile izstreljene prve salve in novo obstreljevanje lahko pričakujemo že na torkovem zaslišanju predsednika vlade v Strasbourgu. Vse skupaj bo seveda najbrž začinjeno s primerno "obdelanimi" jezikovnimi prevodi in tako se bomo Slovenci lahko iz tedna v teden neumorno prerekali, kdo je kaj rekel, kaj je bilo napačno in kaj pravilno prevedeno, kdo je kako reagiral in tako naprej, vsak teden znova in znova.

Tudi Bruselj postaja žrtev delirija levice


Kolateralni žrtvi dogajanja, ki se bo odvilo v naslednji polovici leta, sta dve. Najprej je to bruseljska politična javnost ter politiki v partnerskih državah članicah, ki bodo namesto tega, da bi se ukvarjali z napornimi vsebinskimi političnimi tematikami, primorani poslušati pol leta trajajoči medijsko-politični delirij, ki ga bo generirala slovenska opozicijsko-medijsko-nevladniška mašinerija. In nenazadnje je tukaj slovenska politična javnost, za katero slovensko predsedovanje ne bo priložnost za politično premirje ter enkrat za spremembo naslovitev evropskih vsebinskih tematik, ampak bomo ob pričakovanju težke zdravstvene situacije očitno deležni novega "vala" histerije, le da tokrat na deseto potenco.

Evropski uradniki so zgolj statisti v slovenski predvolilni kampanji


Po koncu polletnih topovskih baraž pa bo slednjič vendarle najbolj povedno, kako bodo na vse skupaj reagirali slovenski volivci. Ob opazovanju trenutnega stanja spletnih komentarjev sta namreč slovenska politična pola popolnoma razdeljena. Tisti, ki so jim blizu "KUL-ovci", v vsaki zunanjepolitični potezi vlade vidijo katastrofo, provladno čuteči komentatorji pa so besni nad "izdajo" in "pritlehnostjo" opozicije. Vsak všečka ter retvita in deli izključno svoje in poizkuša zbrati kar največ srčkov in pluskov ter politični boj prevesti v svoj prid s kar najbolj udarnimi naslovnicami ter naslovi.

Zdi se, da bo končni zmagovalec te v Bruselj izvožene slovenske notranje-politične "totalne vojne" tisti, ki bo na svojo stran pridobil neodločene in sredinske volivce. Ob vsem slovenskem političnem obkladanju in histeriji bo tudi slovenski volivec moral racionalno in trezno oceniti, ali zgodba, ki mu jo pripoveduje slovenska opozicija in v katero je bilo potrebno očitno vključiti sam Bruselj, pije vodo oziroma ali ima rep in glavo.

Ob začetku slovenskega predsedovanja Evropski uniji je torej ob vsej ironiji tu ravno Evropa tista, ki je obtičala nekje daleč v ozadju. Težava pa je v tem, da slovenska opozicija kljub vseobsežnemu komuniciranju Bruslja ni seznanila s tem svojim očitno notranjepolitičnim načrtom. Bruseljski uradniki se morajo tako zavedati, da so pač padli v slovensko predvolilno kampanjo, kjer so le statisti. Mogoče je čas, da jim to nekdo sporoči. Pa četudi dvakrat; enkrat na levi in drugič na desni način.



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike