Brazilci v olimpijski mrzlici s cest "čistijo" brezdomne otroke
Riu de Janeiru zaradi prihajajočih olimpijskih iger vlada prava pripravljalna mrzlica: vlada je vložila 11 milijard dolarjev za prenovo infrastrukture, novih športnih lokacij, urjenje varnostnikov in vojakov.
Na vrsto je prišlo, tudi tako imenovano "čiščenje cest" - odstranjevanje brezdomcev iz elitnih ulic, pri čemer želijo iz oči svetovne javnosti umakniti predvsem otroke, poroča Newsweek.
Otroci izginejo brez sledu in se jih obravnava kot kriminalce, četudi to niso
Na cesti spi tudi veliko otrok in najstnikov, ki poskušajo preživeti s preprodajo mamil ali prostitucijo.
V pripravah na olimpijske igre otroke pogosteje aretira policija, jih strpa v prevzgojne domove ali pa brez sledu izginejo; vlada trdi, da jih zapirajo, ker povzročajo težave.
V vsakem primeru pa se jih obravnava kot kriminalce, čeprav mnogi niso storili nobenega kriminalnega dejanja.
"Čiščenje cest" je v Braziliji sicer ustaljena praksa. Brezdomce se odstranjuje s cest neznano kam tudi pred lokalnimi in nacionalnimi prazniki.
Oblasti se branijo: turistom zgolj želimo zagotoviti varnost
Vladni uradniki pravijo, da so varnostne priprave, vključno z "čiščenje" otrok z ulic, nujne za zagotovitev varnosti turistov. Igre bo varovalo kar 85 tisoč policistov in vojakov, dvakrat toliko kot igre v Londonu 2012. Lokalne oblasti v Riu trdijo, da so otroke z ulic (v državi jih je kar 24 tisoč) pridržale zaradi povzročanja nereda in težav.
Strah oblasti ni povsem neosnovan, pišejo pri Newsweeku in spominjajo na lanski incident na plažah Copacabana in Ipanema, kjer so mladostniške tolpe napadle turiste, jim kradle nahrbtnike, mobilne telefone in drugo imetje.
V odgovor na to so se prebivalci samoorganizirali v nekakšne vaške straže, med drugim ustavili avtobus, razbili okna in pretepli potnika, ki so ga obtožili kraje. V bogatih soseskah so se pojavile privatne varnostne službe, ki opravljajo "čiščenej cest" za 250 dolarjev na mesec.
Kljub vsemu politika odstranjevanja otrok jezi večino Brazilcev, saj se zavedajo, da se večinoma znajdejo na cesti, ker želijo ubežati zlorabam, revščini in spolnemu nasilju doma. A na ulicah jih čaka še hujša beda ter revščina.
Brazilija je druga država po številu umorjenih otrok na svetu, toda umorov se ne raziskuje
Brazilija je druga država po številu umorjenih otrok na svetu - takoj za Nigerijo - število umorov pa se je v zadnjih dvajsetih letih povečalo za dvakrat. Med leti 1998 in 2001 je bilo v Braziliji ubitih 6.000 otrok in samo v letu 2013 10.500 otrok. Največkrat so žrtve temnopolti otroci.
Po podatkih Amnesty International je bila za smrt 16% umorjenih otrok v Riu odgovorna policija. Toda poročil o umorih otrok je malo, pogosto se ne ve niti kdo ga je ubil, ali je imel otrok družino, dokumente. Nasploh je tematika umora otrok slabo raziskana.
V Braziliji živi skoraj 206 milijonov ljudi, v Riu de Janeiro, drugem največjem mestu v Braziliji takoj za Sao Paolo, jih živi več kot 6 milijonov.
Zadnje objave
Krizni center že mesece opozarja, da namestitev ni več v otrokovo korist
31. 5. 2026 ob 20:53
Srečko Kosovel: rodil se je zadnji, umrl je prvi
31. 5. 2026 ob 19:00
V soboto, 6. junija, pri breznu pod Macesnovo gorico spomin na žrtve komunizma
31. 5. 2026 ob 16:30
»Ten minuts gor«
31. 5. 2026 ob 15:00
V ponedeljek, 1. junija, že 31. shod za zaščito pitne vode v Ljubljani
31. 5. 2026 ob 12:57
Lojze Hlede: Glasba, ki spominja na mlada leta
31. 5. 2026 ob 12:00
Temelji krščanskega politika
31. 5. 2026 ob 9:00
[Duhovna misel] V Sveti Trojici skriti človek
31. 5. 2026 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Srečko Kosovel: rodil se je zadnji, umrl je prvi
31. 5. 2026 ob 19:00
»Ten minuts gor«
31. 5. 2026 ob 15:00
[Gledali smo] Od mita k veri
30. 5. 2026 ob 19:00
Prihajajoči dogodki
JUN
01
JUN
03
JUN
04
Kriza demokracije v Sloveniji, da ali ne?
17:30 - 18:30
JUN
04
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
JUN
05
Outdoor festival Živimo z naravo
10:00 - 18:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.