Božičnica: ESS znova brez soglasja, tudi ta reforma brez jasnega finančnega načrta

Današnja izredna seja Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) je ponovno pokazala, da v Sloveniji dialog med delodajalci, sindikati in vlado vse težje dosega soglasje. V središču tokratne razprave je bila obvezna božičnica – ukrep, ki ga vlada želi uzakoniti kot pravico vseh zaposlenih, delodajalci pa ga razumejo kot nevaren precedens in dodatno finančno breme. Kljub številnim pozivom k sodelovanju je seja potekala brez prisotnosti delodajalskih predstavnikov, ki so ESS obstruirali.

Vlada v predlogu zakona določa, da bi vsi zaposleni v Sloveniji dobili božičnico v višini polovice minimalne plače, torej 639 evrov, izplačano najpozneje do 18. decembra. Ukrep bi bil oproščen plačila davkov in prispevkov. V podjetjih, ki se spopadajo z likvidnostnimi težavami, bi lahko izplačilo zamaknili do 31. marca prihodnjega leta ali izplačali nižji znesek, najmanj osmino minimalne plače – približno 160 evrov. Vlada trdi, da je ukrep socialno naravnan in da bo pomagal delavcem v času visoke draginje ter izboljšal kupno moč gospodinjstev.

Sindikati: čas je za enakopravnost delavcev

Sindikati v predlogu vidijo korak k večji socialni pravičnosti. Poudarjajo, da bi božičnica morala postati pravica vsakega zaposlenega, saj mnogi delavci v zasebnem sektorju tega dodatka sploh ne prejmejo. »Božičnica ni luksuz, temveč simbol priznanja za celoletno delo,« poudarjajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Po njihovem prepričanju bi obvezna božičnica zmanjšala razlike med javnim in zasebnim sektorjem ter izboljšala motivacijo zaposlenih.

Sindikati ob tem opozarjajo, da mnogi delodajalci izplačujejo visoke nagrade vodstvu in dobičke lastnikom, medtem ko običajni delavci ob koncu leta ne prejmejo ničesar. Zato vidijo v zakonu priložnost, da država uredi razmere in prepreči najhujše socialne razlike.

Delodajalci: še en prehiter in nevaren ukrep

Na drugi strani delodajalci trdijo, da gre za preuranjen in populističen predlog, sprejet brez ustrezne analize. V Gospodarski zbornici Slovenije so opozorili, da zakon ne upošteva razlik med panogami in velikostjo podjetij. »Za velika podjetja morda res ne bo težava, toda za manjše obrtnike, gostince in družinska podjetja pomeni to resen udarec,« poudarjajo v združenju delodajalcev.

Po njihovem mnenju bi morala vlada namesto obvezne božičnice sprejeti ukrepe, ki bi trajno razbremenili plače in izboljšali poslovno okolje. Opozarjajo, da dodatni stroški v času negotovih gospodarskih razmer lahko vodijo v zmanjšanje zaposlenosti in v najhujših primerih v zapiranje podjetij.

Delodajalci so današnjo sejo ESS obstruirali, ker menijo, da so njihovi predlogi in opozorila v procesu priprave zakona prezrti. Po njihovem prepričanju vlada pogajanj sploh ni vodila, temveč je predlog enostransko oblikovala. »Tak način ni socialni dialog, ampak vsiljevanje zakonodaje,« so sporočili.

Vlada predloga ne bo umaknila 

Ekonomsko-socialni svet, ki bi moral biti prostor iskanja kompromisov, se tako vse bolj spreminja v poligon političnih obračunov. Že oktobra je prva seja o tem vprašanju propadla, ker so delodajalci predčasno zapustili dvorano. Vlada je v zadnjih tednih sicer opravila ločene pogovore s sindikati in delodajalci, a soglasja ni bilo. Današnja seja je bila poskus ponovnega zbližanja, a že vnaprej je bilo jasno, da bo to težko doseči.

Minister za delo Luka Mesec je po seji poudaril, da se vlada ne bo umaknila. Po njegovih besedah gre za ukrep, ki je »nujen, da delavci po napornem letu dobijo zasluženo priznanje in da se okrepi kupna moč prebivalstva«. Minister je dodal, da bo zakon poslan v obravnavo še pred koncem novembra, ne glede na to, ali ESS poda soglasno mnenje ali ne.

Občine nimajo rezerviranih sredstev

Zakon predvideva tudi izplačilo božičnice zaposlenim v javnem sektorju in na občinskih upravah. To pa je sprožilo novo razpravo – kdo bo plačal dodatne izdatke. Občine opozarjajo, da v proračunih nimajo rezerviranih sredstev, zato pričakujejo, da bo stroške krila država. Vlada je medtem sporočila, da razmišlja o proračunski kompenzaciji, a podrobnosti še niso znane.

Nekatere občine so že opozorile, da bi obvezna božičnica lahko pomenila dodatne milijone evrov stroškov, kar bi vplivalo na investicije in tekoče delovanje lokalnih služb. Kritiki zakona zato menijo, da se vlada loteva reforme brez jasnega finančnega načrta.

Gospodarske posledice 

Ekonomisti opozarjajo, da ima ukrep lahko dvojne učinke. Po eni strani bi obvezna božičnica lahko kratkoročno spodbudila potrošnjo in povečala prodajo v času praznikov. Po drugi strani pa bi lahko dodatni stroški, zlasti za mikro in mala podjetja, povzročili pritisk na likvidnost in povečali število odpuščanj.

Politične stranke so glede zakona razdeljene. Vladne stranke predlog podpirajo, opozicija pa opozarja na nevarnost »populističnih ukrepov brez gospodarske logike«. V SDS menijo, da gre za »ukrep, ki bo koristil predvsem vladi, ne pa gospodarstvu«, medtem ko v Levici zakon predstavljajo kot »zmago delavcev in socialne pravičnosti«.

Na koncu gre za preizkus delovanja socialnega dialoga v Sloveniji. ESS, ki bi moral biti steber dogovarjanja med socialnimi partnerji, že dolgo ne izpolnjuje svoje osnovne naloge. Zadnja razprava o božičnici je razkrila, da zaupanje med vlado in gospodarstvom razpada, medtem ko zaposleni ostajajo ujeti med dvema interesoma – političnim in ekonomskim.

Zakon brez soglasja ESS?

Če do dogovora ne bo prišlo, bo vlada zakon o božičnici poslala v obravnavo brez soglasja ESS. To bi lahko dodatno poglobilo napetosti in še oslabilo zaupanje v sistem socialnega partnerstva. Medtem pa večina zaposlenih pričakuje jasen odgovor – ali bodo letos dobili božičnico ali ne.