Bonbon mine, odnos ostane

Foto: depositphotos.com, Fotomontaža: Domovina
POSLUŠAJ ČLANEK

Mala Neža plaho vzame bonbon, ki ji ga ponuja soseda. Gleda ga, kot da na svetu ne bi obstajalo nič drugega več. Zdi se, da ga preko oči skoraj okuša, da že njen pogled raztaplja imenitno sladkorno tvorbo, ki jo drži med malimi prstki. Milino trenutka pretrga nekoliko nepotrpežljivi glas babice: »No, Neža, kako se pa reče?«.

Vemo, da se reče »hvala«. Starši so nas te, tako potrebne besede, potrpežljivo in skrbno učili. Imeli so zelo zdravo intuicijo; ne le, da je družbeno nesprejemljivo, če se ne zahvališ, ko nekaj dobiš – zahvaljevanje je eno najlepših in najpomembnejših človeških dejanj, saj nas od daru pelje k darovalcu. Mala Neža ne ostane le pri sladkem bonbonu, ki bo slej ko prej izginil. Neža, ko se zahvali, opazi, da za bonbonom stoji nekdo: soseda, ki se ji prijazno smehlja in ji želi samo lepo.

zahvaljevanje je eno najlepših in najpomembnejših človeških dejanj, saj nas od daru pelje k darovalcu

Danes, na zahvalno nedeljo, ko nas Cerkev posebej vabi k hvaležnosti, bomo zapeli slovesni Te Deum – za vse darove, ki jih prejemamo, se bo oglasila zahvalna pesem. Spodbuja nas, da v svojem življenju prepoznamo mnoge darove in opazimo Darovalca. Mala Neža se ni ustavila pri bonbonu, ampak srečala prijazno sosedo. Bonbon mine, odnos pa ostane. Midva se nočeva ustaviti pri blagostanju, pri zdravju, pri dobri letini, pri pridnih otrocih in lepi ženi, pri dobrih faranih in uspelih gospodarskih projektih ... Želiva videti več, želiva odpreti oči za tisto, kar ostane. Zanj, ki je Večni. Naše zahvaljevanje Bogu ničesar ne doda, a nam pomaga na poti k Njemu: Zahvaljevanje Bogu ni le pravično in primerno, kot slišimo v uvodnem dialogu hvalospeva, ampak je za nas zveličavno. Z zahvaljevanjem odpiramo oči za Boga in Njegovo vlogo v našem življenju, kar nas rešuje in usmerja na pot zveličanja.

Naj bo beseda »hvala« tista, ki naju bo odpirala za neštete darove, na katere sploh nisva pozorna, ker se nama zdijo tako samoumevni. Naj bo zahvaljevanje – tudi za na videz nepomembne vsakdanje stvari in dogodke – duhovna vaja, ki nama bo pomagala, da bova opazila dobro Božjo roko v svojih življenjih. Naj bo hvaležnost mesto, kjer se srečava z Bogom, ki naju ljubi in za naju skrbi.

Ena od najstarejših in najbolj uveljavljenih poimenovanj za sveto mašo je »Evharistija«, ki jo iz grščine lahko prevajamo kot »zahvala«. Pri njej duhovnik vedno povabi: »Zahvaljujmo se Gospodu, našemu Bogu.« Naj bo od danes naprej najin odgovor »Spodobi se in pravično je« še bolj zavesten, utemeljen in poln vsebine. Amen.

Gostujoči avtor duhovnega nagovora je Rok Pogačnik.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike