Kriminalist Robert Tekavec: "Naše delo je težko, ampak če najdemo otroka in ga zaščitimo, je vredno vsega." (2. del)

Robert Tekavec je vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto in višji kriminalistični inšpektor. Že leta se intenzivno ukvarja s problematiko mladoletniške kriminalitete. V prvem delu intervjuja je govoril o kazenski odgovornosti mladoletnih in o veliki vlogi staršev pri problematiki mladoletniške kriminalitete. Danes pa je povedal več o spolnih zlorabah mladoletnih in s strani mladoletnih ter tudi o tem, zakaj v nekaterih primerih policija javnosti ne posreduje osebnih in drugih podatkov o storilcu kaznivega dejanja. 

Kako kriminalisti na osebni ravni predelate vse te grozljive primere? Imate kakšno psihološko pomoč znotraj policije?

Ja, imamo tudi psihološko pomoč. Od kriminalistov se pričakuje, da smo močne osebe, ki smo pripravljene pomagati, in takšni tudi smo. Mogoče se bo slišalo kot kliše, ampak kriminalisti, ki se ukvarjamo s tem, smo srčni, z veliko mero empatije. Delo je seveda težko, ampak če je na koncu nek pozitiven rezultat: če najdemo otroka, če ga zaščitimo, je pravzaprav vredno vsega. Smo dobri prijatelji, se med seboj pogovarjamo. To so stvari, ki jih ne moremo nositi domov k partnerjem ali prijateljem. Pogovarjamo se med sabo, si povemo; če pa je potrebno, pa lahko poiščemo tudi psihološko pomoč.

Dejali ste, da ste specializirani za spolne zločine. Bi lahko morda dali neke konkretne smernice staršem - kako vzgajati otroka, kaj mora otrok vedeti, preden dobi svoj profil na družbenem omrežju, svoj telefon, kaj mu je treba povedati, s čim mora biti seznanjen, da ne bo postal žrtev, kaj šele storilec kaznivega dejanja?