Bodo Rusija, Kitajska in Severna Koreja združevale moči proti ZDA?

Predsednik ZDA Joe Biden je po poročanju The New York Timesa marca letos na skrivaj odobril spremembo tajne jedrske strategije, ki se tokrat osredotoča na vse večjo kitajsko grožnjo. Kitajska bo namreč do leta 2035 potrojila jedrske zaloge orožja, vse večja verjetnost postaja tudi, da bi se nasprotniki ameriške politike združili. V zaupnem dokumentu je Biden ameriškim silam ukazal, naj se pripravijo na morebitne usklajene jedrske konfrontacije z Rusijo, Kitajsko in Severno Korejo.

Po tem ko je The New York Times objavil članek o tem, da je predsednik ZDA Joe Biden marca letos na skrivaj odobril tajni jedrski strateški načrt ZDA, ki nakazuje na vse večjo grožnjo jedrske vojne, je tiskovni predstavnik Bele hiše Sean Savett novinarjem dejal, da smernice izdane v začetku leta niso odziv na nobeno posebno grožnjo, ki bi jo prejeli od države ali posemezne entitete. »Ta administracija je tako kot štiri pred njo izdala pregled jedrskega položaja in smernice za načrtovanje zaposlovanja na področju razvoja jedrskega orožja. Čeprav je del besedila smernic tajen, njegov obstoj vsekakor ni nobena skrivnost,« je dejal.

The New York Times je opozoril, da je predsednik Biden marca odobril zelo tajen jedrski načrt za ZDA, ki prvič spreminja ameriško odvračilno strategijo v stategijo, s katero se bodo osredotočili na hitro rast kitajskega jedrskega arzenala. Do premika prihaja, ker Pentagon verjame, da bodo kitajske zaloge jedrskega orožja že kmalu konkurenčne zalogam ZDA in Rusije. Lansko leto je Pentagon potrdil, da ima Kitajska v svojih že okoli 400 jedrskih konic, kar je večje število, kot so ga pričakovali. V ZDA so mislili, da jim bo to uspelo doseči šele do konca tega desetletja. Po podatkih Združenja za nadzor orožja naj bi Kitajska do leta 2035 potrojila svoje jedrske zaloge. Kljub zaskrbljenosti glede jedrske zmogljivosti Kitajske, imata Rusija in ZDA posamično še več kot 11-krat več jedrskih konic kot Kitajska – kar glede na pregled, ki ga je julija opravilo Združenje za nadzor orožja, predstavlja 90% svetovnih jedrskih zalog.

Predstavnik Bele hiše je za Fox News Digital povedal: »Večkrat smo izrazili zaskrbljenost glede napredujočih jedrskih arzenalov Rusije, Kitajske in Severne Koreje. Kot to počnemo vedno, tudi sedaj pregledujemo naše politike, jih po potrebi posodabljamo, pri čemer upoštevamo nove nastajajoče geopolitične razmere. Naša prizadevanja se bodo še naprej osredotočala na zmanjševanje jedrskega tveganja s krepitvijo odvračanja in z željo reševanja razlik z diplomacijo nadzora nad orožjem.« Na poročilo The New York Timesa se je odzvala tudi Kitajska. Dejali so, da so izjemno zaskrbljeni nad njim in da nimajo nobenega namena sodelovati v kakršni koli oboroževalni tekmi z drugimi državami. Washington so obtožili, da se izmika svoji zavezanosti o razorožitvi.

V The New York Timesu so namreč zapisali, da se verjetnost, da bi se nasprotniki ameriške politike Rusija, Kitajska, Severna Koreja in Iran združili, povečuje. Zapisali so, da partnerstvo med Rusijo in Kitajsko že obstaja, saj državi že izvajata skupne vojaške vaje, Severna Koreja in Iran pa zagotavljata Rusiji orožje za vojno v Ukrajini. Obveščevalne agencije skušajo trenutno ugotoviti, ali Rusija v zameno pomaga severnokorejskemu in iranskemu raketnemu programu, pišejo. Nov dokument pa kaže, da se bo kdorkoli bo prisegel kot novi predsednik ZDA prihodnjega 20. januarja, moral soočiti tudi z veliko bolj nestabilnim okoljem, ki vključuje možnost jedrske vojne. Ruski predsednik Vladimir V. Putin je Ukrajini večkrat grozil z uporabo jedrskega orožja, tudi med krizo oktobra 2022, ko so Američani prestregli pogovore med visokimi ruskimi poveljniki in ocenili, da je nevarnost uporabe jedrskega orožja narasla za 50%. Biden je tedaj s pomočjo nemških in britanskih voditeljev dosegel, da sta Kitajska in Indija javno izjavili, da uporaba jedrskega orožja ni smiselna in kriza se je vsaj začasno umirila. »To je bil pomemben trenutek,« je v intervjuju dejal Richard N. Haass, nekdanji visoki uradnik ameriškega zunanjega ministrstva in Sveta za nacionalno varnost. »Imamo opravka z Rusijo, ki je radikalizirana. Ne smemo več predpostavljati, da jedrsko orožje ne bi bilo uporabljeno v konfliktu.«

Druga velika sprememba izhaja iz kitajskih jedrskih ambicij, pišejo. Razvoj jedrskega orožja tam poteka hitreje, kot so ameriški obveščevalci pričakovali pred dvema letoma. Predsednik Xi Junping pa naj bi bil odločen, da preseže ameriško in rusko zalogo orožja. Kitajski jedrski kompleks je trenutno najhitreje rastoči na svetu. Težavo predstavlja tudi Severna Koreja. Čeprav je nekdanji predsednik Donald J. Trump samozavestno napovedal, da bo Kim Jong-un – severnokorejski voditelj, po treh srečanjih predal svoje jedrsko orožje, se je zgodilo nasprotno. Podvojil ga je in ima sedaj več kot 60 jedrskih orožij. Ta širitev je spremenila morebitno soočanje z njimi. Ko je imela država le nekaj orožja, bi jih lahko ustavila protiraketna obramba. Toda njihov razširjen arzenal se zdaj približuje velikosti pakistanskega ali izraelskega in je dovolj velik, da bi teoretično lahko ob usklajeni akciji Severne Koreje, Rusije in Kitajske predstavljal večjo grožnjo ZDA.

Bilo je le vprašanje časa, kdaj bodo močno spremenjene razmere zaradi vse več jedrskega orožja začele spreminjati ameriške vojaške načrte in strategijo. Jedrski strateg Vipin Narang, ki je služil v Pentagonu, je v začetku meseca v svojem govoru, ki je objavljen na spletni strani ameriškega ministrstva za obrambo dejal: »Naša odgovornost je videti svet tak, kot je in ne tak, kot smo upali ali želeli, da bi bil. Možno je, da se bomo nekega dne ozrli nazaj in videli četrt stoletja po hladni vojni kot zbiranje jedrskega orožja. Nov izziv je resnična možnost sodelovanja in celo dogovarjanja med našimi jedrsko oboroženimi nasprotniki.«