Bodo evropske vlade preko EU kmalu lažje prišle do orožarskih poslov in podprle evropsko industrijo?

vir: freepik.com

V Bruslju naj bi po informacijah določenih tamkajšnjih medijev preučevali možnosti, kako bi lahko evropske vlade prodajale orožje tako zlahka kot ameriška. Po vojni v Ukrajini so vlade EU znatno povečale vojaške izdatke, vendar so bili veliki posli z orožjem pogosto namenjeni ameriškim obrambnim izvajalcem na račun evropskih podjetij.

Da bi si povrnila pobudo, Evropska komisija razmišlja o kopiranju ameriškega sistema za prodajo vojaškega blaga v tujini (FMS) – sistema, v katerem Pentagon opravi težko delo pri zagotavljanju prodaje orožja z uporabo skupne moči ameriške industrije in političnih prednosti, ki jih prinašajo vezi z Washingtonom. Evropa nima enakovrednega sistema, zaradi česar so industrijski velikani EU, kot so Airbus, Leonardo in Thales, v slabšem položaju.

Pri teh poslih in opremi pa vedno večjo vlogo igrajo moderne tehnološke rešitve. Če so nekoč inovacije, kot so internet, mikrovalovna pečica in celo lepilni trak, prišle iz vojske in našle širšo uporabo v javnosti, je danes tehnološka industrija tista, ki je vodilna pri prenosu tehnologije iz domov, delovnih prostorov in tovarn nazaj na bojišče. Velike blagovne znamke na področju potrošniške in podjetniške tehnologije, kot so Amazon Web Services, Google in Microsoft, povečujejo svoja prizadevanja na področju tehnologije z dvojno rabo.

Orožarski posli

Komisar za notranji trg Thierry Breton naj bi v začetku leta 2024 predstavil evropsko obrambno industrijsko strategijo, ki naj bi pomagala podpreti evropsko obrambno tehnološko in industrijsko bazo (EDTIB) na celini. Posvetovalni dokument je eden od petih dokumentov, razposlanih nacionalnim delegacijam, da bi pridobili njihova mnenja o tem, kakšna naj bi bila strategija.

Shema FMS omogoča vladam, da kupujejo neposredno od Washingtona, ne da bi jim bilo treba iti prek obrambnih podjetij, in lahko pospeši dobavo opreme s črpanjem iz zalog ameriškega obrambnega ministrstva. Glede na študijo iz dokumenta Komisije je bilo 95 odstotkov evropskih nakupov ameriške opreme od začetka vojne opravljenih prek sheme FMS v skupni vrednosti več kot 60 milijard dolarjev. 

"Ali bi bilo treba razmisliti o evropski shemi, ki bi bila enakovredna ameriški shemi FMS in bi temeljila na shemah med vladami, da bi države članice EU podprle javna naročila iz [evropske obrambne tehnološke in industrijske baze] ter podporo partnerjem, vključno z Ukrajino?" je zapisano v dokumentu, ki so ga videli pri bruseljskem Politicu.

Načrt EU FMS je še vedno v zelo začetni fazi in morda nikoli ne bo ugledal luči sveta, saj bo njegov izid odvisen od povratnih informacij iz držav EU. EU je zaradi prepleta pristojnosti med Brusljem in državami članicami, ki večinoma odločajo o obrambi, v veliko težjem položaju kot ZDA. Iz posvetovalnega dokumenta je razvidno, da se Bruselj zaveda konkurenčne prednosti, ki jo ameriški sistem daje ameriškim obrambnim izvajalcem, in želi evropsko industrijo spodbuditi na enak način, tako da zagotovi, da bodo tudi pogodbe med vladami postale stalnica na celini.

Odvisnost od ZDA

Velika udeležba ameriškega orožja v evropskih obrambnih pogodbah je ponavljajoče se vprašanje, ki ga je Evropska komisija opredelila kot prednostno nalogo. "Borim se za to, da bi [evropske države] kupovale evropsko," je Breton ta teden povedal za Le Figaro. Oktobra je ameriška vlada napovedala, da namerava evropskim državam prek sheme FMS prodati za več kot 1,5 milijarde dolarjev raket. V začetku tega meseca je ameriško ministrstvo za obrambo odobrilo tudi prodajo glavnih bojnih tankov M1A2 Abrams Romuniji v vrednosti 2,5 milijarde dolarjev.  

V torek sta izvršna direktorja Airbusa in Saaba, dveh največjih evropskih obrambnih podjetij, pozvala evropske vlade, naj bodo manj odvisne od ameriškega orožja. Komisija v svojem dokumentu opozarja na dolge in zapletene postopke nabave kot ključno pomanjkljivost za Evropejce, ki dajejo prednost "nabavam iz proste ponudbe iz tretjih držav (npr. prek ameriške sheme za prodajo vojaške opreme v tujini)". "Primerjalno gledano je uporaba sistema 'vse na enem mestu', ki ponuja hitre rešitve za nabavo opreme, ki je na voljo na policah, veliko enostavnejša kot začetek vzporednega postopka javnega naročanja v EU," je zapisano v dokumentu.  

Ker se evropske države zaradi ruskega vdora v Ukrajino skušajo ponovno oborožiti, je hitrost bistvenega pomena, hitre dobave pa ameriškim orožarskim podjetjem zagotavljajo veliko konkurenčno prednost pred evropskimi tekmeci. Evropska komisija v dokumentu namiguje, da bo iskala načine, kako bi se zaloge oblikovale tudi v Evropi. Komisija ne bi bila lastnica zalog in države EU bi ostale v vlogi vodje. EU sicer sedaj ima izkušnje s poskusi uporabe tržne moči enega največjih svetovnih gospodarstev pri vprašanjih, kot je omogočanje kombiniranega nakupa zemeljskega plina ali prevzem vodstva pri nakupu cepiv COVID, vendar tega ni storila na področju obrambe.

Razvoj modernih tehnologij

Tehnološka podjetja so nedavno odigrala ključno – in javno – vlogo pri podpori Ukrajini v njeni vojni z Rusijo. Potem ko so februarja 2022 v državo vdrli ruski tanki, so bila tehnološka podjetja hitro vpletena v konflikt. Podjetje Starlink Elona Muska je ponujalo rešitve za satelitski internet. Podjetje AWS je vladi pomagalo odstraniti bistvene podatke iz Ukrajine. Microsoft in Google sta državi pomagala v boju proti poplavi kibernetskih napadov. Sledila so številna druga podjetja, ki so zagotavljala obveščevalne podatke o grožnjah in varne komunikacije.

Vstop v vojaško tehnologijo je za tehnološki sektor povezan s tveganji. Google in Amazon sta se v preteklih letih soočila z notranjimi pretresi, saj so zaposleni odkrito protestirali proti projektom, kot sta Maven in projekt Nimbus za obrambne storitve v ZDA in Izraelu. Drugi, kot je Apple, so pri projektih na obrambnem področju ravnali previdno. V Združenih narodih se vlade ukvarjajo s pravili za omejevanje širjenja orožja, ki ga poganja umetna inteligenca, in robotov ubijalcev ter razpravljajo o rdečih črtah za industrijski razvoj vojskovanja naslednje generacije.

Denimo latvijsko podjetje Exonicus, ki je začelo s 3D vizualizacijami za pomoč študentom medicine pri preučevanju človeškega telesa, se je zdaj preusmerilo v ponudbo simulatorja bojnih ran v virtualni resničnosti, ki pomaga pri usposabljanju vojakov za ravnanje s pogostimi poškodbami na bojišču.

Zveza NATO je leta 2022 ustanovila Natov inovacijski sklad (NIF), sklad tveganega kapitala v višini 1 milijarde evrov, namenjen financiranju obetavnih tehnologij na področju umetne inteligence, vesolja in biotehnologije. Zlasti v Evropi je tveganega kapitala za podjetja, ki se ukvarjajo z obrambo in varnostjo, zelo malo … Do zdaj veliko teh pokojninskih skladov, skladov tveganega kapitala in Evropske investicijske banke ni moglo vlagati v podjetje, ki je delalo tudi za obrambo ... To se je spremenilo z oblikovanjem sklada, ki lahko vlaga le v podjetja, ki imajo oznako za dvojno rabo, in zanimanje naj bi bilo veliko.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike