Bo Trump EU prisilil v odločitev, kakšno prihodnost si sploh želi?

Prihod Donalda Trumpa v Belo hišo bo morda končno prinesel čas odločitev za Evropo.

Trumpova kritika pred inavguracijo je pri evropskih voditeljih izzvala obljube, da bodo držali skupaj ter ponovno oživila podporo Evropski uniji, piše Bloomberg.

Tako je Angela Merkel prisegla, da se bo Nemčija skozi dialog s preostalimi članicami prizadevali za večjo enotnost, nizozemski premier Mark Rutte je pozval k ponovnemu osredotočenju na evropsko ekonomijo, podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans pa je izjavil, da kritiki ne smejo podcenjevati odločnosti držav članic.

Samo čas bo pokazal ali bo ta na novo najdena odločnost dovolj za to, da se bo EU spopadla s problemi in razpokami v strukturi, ki jih je do sedaj raje pometla pod preprogo.

Tu gre za pomembna vprašanja, kot je na primer kako uravnotežiti davke in dolgove v državah članicah, koliko bi morale slednje vložiti v vojsko in obrambo ter ali bi morale sprejeti skupno zunanjo politiko glede sosednjih držav kot sta Rusija in Libija.

Poleg tega še vedno ostaja odprto vprašanje, ki ga je spodbudil napovedan odhod Velike Britanije ter porast podpore populističnim strankam - kako tesno unijo si želimo?

"Trumpov vpliv je, a se mora Evropa zelo hitro odločiti, kakšne vrste Evropa želi biti. Gre za velik problem, saj se moramo odzvati sedaj in tu je zelo veliko zanikanja," je situacijo za Bloomberg komentiral Guntram Wolff, direktor inštituta Bruegel s sedežem v Bruslju.

Trump: EU je zgolj vozilo nemške prevlade

Trump je EU najprej pretresel s tem, da jo je v intervjuju za dva evropska časopisa označil za vozilo/sredstvo nemške prevlade. Poleg tega je izjavil, da bodo druge države šle po poti Združenega kraljestva ter da je NATO, siceršnji garant Evropi za podporo ameriške vojske, zastarel, hkrati pa na Rusijo gleda pozitivno.

V petkovem nagovoru izpred Kapitola je nato dejal, da je čas, da se Ameriko postavi na prvo mesto. Državo, ki je ekonomska in vojaška velesila je predstavil kot da gre za narod, ki so ga prizadele zunanje sile - emigracija, trgovski sporazumi in zavezništva.

Čeprav gre pri njegovi kritiki za pretiravanje, se v njem vseeno skriva zrno resnice. Južne EU članice so se v času krize evroobmočja uklonile zahtevam, ki jih je postavila Nemčija. Prav tako se voditelji držav članic zavedajo, da se glede obrambe že desetletja zanašajo na vojaško velemoč ZDA.

V EU premalo denarja, namenjenega za obrambo

Če si pogledamo ocene odstotkov BDP, ki ga posamezna država nameni za obrambo ugotovimo, da so v Evropi zgolj štiri države, ki presegajo 2 %, na kar cilja NATO. To so Grčija (2,4 %), Estonija (2,2 %), Združeno kraljestvo (2,2 %) ter Poljska (2,0 %), medtem ko so ZDA v obrambo vložile 3,6 % Slovenija za obrambo nameni 0,9 % BDP.



Tako nizozemski premer Rutte kot tudi generalni sekretar NATA Jens Stoltenberg sta mnenja, da morajo države članice povečati svoja vlaganja v vojsko.

Vendar namesto celovitega načrta za EU Angela Merkel raje daje podporo pragmatičnim delnim rešitvam, kot je obvladovanje grškega dolga, začetek bančne unije ter zoperstavljanje ruski agresiji v Ukrajini.

Poleg tega kanclerko v prihodnosti čaka še težek boj za ponovno izvolitev, kar jo sili, da prednost nameni domačim problemom pred tistimi, ki so skupni. Slednje verjetno pomeni, da Nemčija glede vprašanj okrog ekonomske unije ne bo pripravljena sklepati kompromisov.

S protievropskimi strankami na oblasti v nekaterih vzhodnih članicah in z krhajočim se upoštevanjem sankcij proti Rusiji ter z neupoštevanjem evropskih predpisov glede proračuna s strani nekaterih članic je moč videti, da ima EU probleme, ki segajo v njeno jedro.