Bo Slovenija poslala vojsko v Ukrajino?

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v torek v Parizu zbral načelnike generalštabov iz držav, ki so pripravljene poslati vojake v Ukrajino. Sodelovala je tudi Slovenija. 

Najvišji vojaški uradniki iz Evrope in tudi nekaterih držav zunaj nje so se v torek v Parizu pridružili pogovorom o možnih obrisih mednarodnih varnostnih sil za Ukrajino – zamisel, za katero si prizadevata Francija in Velika Britanija, da bi odvrnili kakršno koli prihodnjo rusko agresijo na Ukrajino, če se Moskva in Kijev dogovorita, da se prenehata bojevati. 

Za zaprtimi vrati se je srečalo 34 poveljnikov vojsk, vključno s članicami zveze Nato in EU ter Japonsko in Avstralijo – a brez ZDA. Namen pogovorov je bil oceniti možnosti in zmogljivosti za zagotovitev varnosti Ukrajine v primeru prekinitve ognja, vključno z morebitnimi evropskimi mirovnimi silami, in ohranitev dolgoročne vojaške moči Kijeva. 

»Politično sporočilo je, da lahko to storimo skupaj in brez Združenih držav, vendar je jasno, da obstajajo tudi stvari, ki jih ne moremo narediti, in problem z Rusijo je, da potrebuje odvračanje,« je za Reuters dejal evropski diplomat, ki je sodeloval v pogovorih, in dodal, da je bilo srečanje v veliki meri načrtovano vnaprej. 

Vojaški uradnik pa je dejal, da ZDA niso bile povabljene, v namernem signalu, da lahko Evropa in drugi partnerji prevzamejo svoje odgovornosti - glede na to, da se je Donald Trump distanciral od ameriških zaveznikov. 

Uradniki so dejali, da prisotnost držav, kot sta Japonska in Avstralija, ki se prav tako soočata z negotovostjo glede nove ameriške administracije, kaže na globlje slabo počutje med tradicionalnimi zavezniki Washingtona. 

Obrisi načrta 

Kot poroča Associated Press, so nekateri zahodni uradniki prejšnji mesec opisali majhne »pomirjevalne sile«, v katerih bi prevladovala Evropa, z manj kot 30.000 vojaki, namesto ambiciozne vojske mirovnikov, nameščenih vzdolž 1.000 kilometrov frontne črte. 

Toda drugi uradniki so povedali, da se o številkah še razpravlja. Po eni različici naj bi bile čete nameščene stran od frontne črte, na ključnih infrastrukturnih mestih, kot so jedrske elektrarne, ob podpori zahodnih zračnih in pomorskih sil. Fronto bi večinoma nadzorovali na daljavo, z droni in drugo tehnologijo. Zračne sile, vključno z ameriškimi zračnimi silami zunaj Ukrajine, morda na Poljskem ali v Romuniji, bi bile v rezervi za odvračanje kršitev in ponovno odprtje ukrajinskega zračnega prostora za komercialne lete. Zavezniške mornarice pa bi lahko imele tudi vlogo pri odstranjevanju min v Črnem morju in patruljiranju, da bi ohranile mednarodne vode varne. 

Ideja je 'združiti' zmogljivosti, ki so jih te države pripravljene zagotoviti, da bi lahko ponudile varnostna jamstva in zagotovile, da je mirovni sporazum »trden in preverljiv«, s ciljem pridobiti nekaj podpore ZDA, je dejal drug francoski uradnik. 

»Da bi dobile varnostno zagotovilo ZDA, morajo biti 'sposobne in voljne' evropske države sposobne združiti svoje zmogljivosti in zahteve,« je dejal. 

Slovenija pripravljena sodelovati 

Poveljnik slovenske vojske generalpodpolkovnik Robert Glavaš je na srečanju dejal, da je Slovenija pripravljena sodelovati pri prizadevanjih. Vendar pa je dodal, da upa na jasnejšo sliko o tem, kako bi mednarodne sile za Ukrajino po prekinitvi ognja lahko delovale, kakšne so lahko njihove misije, katere države želijo biti del njih in ali bodo imele mandat Združenih narodov ali drugih organov. 

»Vprašanje je: 'Kaj sledi?',« je dejal za AP. »Kdo bo šel tja? Kot vemo, v Evropi veliko držav, zlasti majhnih držav, nima veliko vojakov.« 

Za ukrajinske uradnike so ključna vprašanja, kako bi se takšna koalicija odzvala, če bi Rusija prekršila prihodnje premirje, ali bi se vojaško odzvala na veliko rusko ofenzivo in kako hitro. 

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je predlog pozdravil, vendar pa je izrazil tudi skepticizem. Februarja je v intervjuju za AP povedal, da samo tuje enote ne bi bile zadostno jamstvo za varnost njegove države in da bi moral biti tak načrt podprt z orožjem iz ZDA in Evrope ter podporo Kijevu pri razvoju lastne obrambne industrije. 

V preteklosti je Zelenski tudi izjavil, da bi bilo potrebnih vsaj 200.000 vojakov, da se Kijevu zagotovi resna varnostna jamstva. A kot je za Euractiv povedal Philippe Migault, direktor Evropskega centra za strateške analize (CEAS), »Evropejci še zdaleč nimajo 200.000 vojakov in ostajajo globoko razdeljeni glede tega vprašanja. Poljaki in Italijani nočejo napotiti vojakov v Ukrajino, prav tako ne Madžari ali Slovaki. Kar zadeva francosko vojsko, bi lahko mobilizirala le nekaj tisoč vojakov, podobno kot britanska.« 

»Diplomati razpravljajo, vojaški uradniki razpravljajo, vendar še vedno nimamo pravih predlogov,« pa je po poročanju AP dejal visoki ukrajinski uradnik. Pogovori »niso v prvi fazi, v prvi fazi smo naredili veliko, a še vedno nimamo pravega trdnega pristopa.«