Bo levico streznilo, če bo Toyota zaradi visokih davkov najboljše službe odpeljala iz Slovenije?

POSLUŠAJ ČLANEK
Po tem, ko je zaradi pomanjkanja podpore v državnem zboru uvedbo socialne kapice iz svojega predloga umaknila koalicija, je bilo prejšnji teden preloženo še glasovanje o noveli zakona o dohodnini, ki bi razbremenila plače vseh Slovencev.

Ker letos o tem poslanci ne bodo mogli več glasovati, spremembe za leto 2022 ne morejo veljati. Medtem ko Levica grozi celo s posvetovalnim referendumom glede nižje obdavčitve plač, so številke boleče jasne – če želimo napolniti proračun, potrebujemo posameznike z visokimi prihodki na delovnih mestih z visoko dodano vrednostjo.

Teh pa v Slovenijo ne samo da ne znamo privabiti, ampak nam od tukaj vse aktivneje odhajajo, Slovenija pa postaja dežela zamujenih priložnosti. Po napovedi NLB, da bodo razvojni center gradili v Srbiji, o selitvi iz Slovenije na glas razmišlja tudi Toyota Adria, ki skrbi za distribucijo vozil Toyota na območju nekdanje Jugoslavije.

Izvršni direktor Toyote Kensuke Tsuchiya je prejšnji teden na dogodku ob snovanju davčne reforme v Črni Gori dejal, da v podjetju razmišljajo o premiku sedeža regijskega predstavništva iz Slovenije, kot razlog pa je navedel visoke davke v Sloveniji.

“Davki so eden največjih stroškov podjetja. Naš sedež je v Sloveniji, ki je zelo draga, zato razmišljamo, kako se organizirati v tej regiji. Morda bomo zamenjali lokacijo,« je povedal Tsuchiya, pri tem pa ocenil, da bo davčna reforma črnogorske vlade privabila tuje investicije.

Zaenkrat sicer še ni dogovorjeno, da se bo Toyota Adria res preselila, niti kam točno se bo preselila, če bi se to zgodilo. Podjetje sicer zaposluje 52 zaposlenih, od česar ima več kot polovica visoko ali višjo izobrazbo. Podjetje je lani ustvarilo 100 milijonov evrov prihodkov, leta 2019 pa 150 milijonov evrov.

Podjetja potrebujejo ugodnejše davčno okolje, da ne bodo odhajala v tujino


Toyota pa ni edino podjetje, ki razmišlja oz. aktivno deluje v smeri odhoda iz Slovenije. Pred meseci je denimo tudi Nova Ljubljanska banka napovedala gradnjo razvojnega centra v Srbiji in ne v Sloveniji, kjer imajo sicer sedež.

In razlog je običajno isti – visoki davki oz. visoka obremenitev plač, posebej še tistih nekoliko višjih. Prav s tem zavedanjem je aktualna vlada v zakon o debirokratizaciji vključila socialno-razvojno kapico, nedavno pa so predlagali tudi novelo zakona o dohodnini, ki predvideva dvig davčne olajšave s trenutnih 3.500 evrov za 1000 evrov vsako leto, dokler ne doseže zneska 7.500 evrov.

Ukrepi so pripravljeni, problem je parlamentarna podpora


A zaradi pomanjkanja podpore so socialno kapico iz obravnave umaknili že jeseni, pretekli teden pa so preložili tudi glasovanje o noveli zakona o dohodnini. V prvem branju je bil zakon sicer sprejet, ker je opozicija zaradi napovedanega glasovanja o ustavnem sodniku sejo obstruirala. Tokrat pa se je parlament znašel v razmerju 44:44. Manjkal je namreč en koalicijski poslanec, poslanec Desus Robert Polnar pa je napovedal nasprotovanje zakonu. Poslanci so zato glasovanje prestavili na eno od prihodnjih sej.

Zamik pa pomeni, da davčnih olajšav v prihodnjem letu še ne bo. V letošnjem letu namreč ne bo več nobene seje državnega zbora, kjer bi ureditev lahko sprejeli. Za celotno leto morajo namreč veljati enaka ureditev glede davčnih olajšav, zakoni pa ne morejo veljati za nazaj, razen izjemoma, ko gre za podeljevanje dodatnih pravic (in neposeganje v obstoječe).

Tudi če bi poslanci zakon potrdili, sicer ni gotovo, da bi le ta tudi obveljal. Na zakon bi lahko bil izglasovan veto državnega sveta, kar bi pomenilo dodatno glasovanje, zakon pa bi moral biti v tem primeru sprejet z absolutno večino 46 poslancev. Prav tako referendum na to temo napovedujejo v Levici, vendar posvetovalnega, ki po svoji naravi ni zavezujoč.

Govora je o davčnih olajšavah za bogate, a gre le za majhne odstotke, ti pa že zdaj prispevajo pol dohodnine


V Levici ob tem radi poudarjajo, da bi posamezniki z nizkimi prihodki dobili olajšavo v obliki drobiža, o bistveno večjih zneskih pa govorimo pri ljudeh z višjimi dohodki. Konkretno, zaposleni z minimalno plačo (bruto 1024 evrov) bi dobil za 13 evrov višjo plačo, medtem ko bi tisti, ki prejema petkratnik povprečne plače (9.3646 evrov) mesečno prihranil 178 evrov dohodnine.

Na pri pogled »nepravična« ureditev pa v drugo luč postavi podatek, da posameznik z minimalno plačo že zdaj plača le 77,79 evrov dohodnine, oni drugi, s petkratnikom povprečne plače pa 2.375 evrov.

Še zanimivejša pa postane slika, ko ugotovimo, da 80 % davčnih zavezancev (1,23 milijona državljanov), ki prejemajo prihodke manjše od povprečne plače, v državni proračun vplača »le« 26 % vse dohodnine. 100.000 posameznikov (oz. 7,5 % davčnih zavezancev), ki prejema prihodke višje kot 1,5-kratnik povprečne plače (2.809,38 evrov bruto), pa v proračun vplača skoraj polovico dohodnine oz. milijardo evrov.

Razlike med plačami v Sloveniji med najnižjimi na svetu


Vsak posameznik z visokimi prihodki je za proračun bistveno pomembnejši kot ljudje na minimalni plači. V interesu državnega proračuna je, da teh pridobimo čim več, četudi jim za nekaj odstotkov znižamo dohodnino.

V to smer govorijo tudi druge metrike. Slovenske plače so denimo 8. najbolj obremenjene med državami OECD. Država z davki v povprečju pobere 42,9 % naše plače (Irska denimo le 32,3 %). Hkrati pa smo med državami OECD med najbolj egalitarnimi državami. Državami, kjer je razlika med najvišjimi in najnižjimi prihodki druga najmanjša. Manjše razlike od nas imajo le še Slovaki.

Konkretne primerjave z drugimi državami in znotraj Slovenije boste lahko prebrali v prispevku v prihodnjih dneh.



Če si še niste, si oglejte Dialogos na temo Slovenija med svobodno gospodarsko pobudo in socialno pravičnostjo. Gosta sta bila izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novkovič in predsednik sindikata Pergam, Jakob Počivavšek:

KOMENTAR: Peter Merše
Sliši se lepo, a je čista demagogija
Levica rada opleta z drobižem za najrevnejše in velikimi olajšavami za bogate. A pri tem pozablja, da če nekdo ne plača skoraj nič davka, davčna olajšava zanj niti ne more biti velika. Po drugi strani pa so za državo in posebej njen proračun ključni tisti, ki plačujejo visoke davke. In ti bodo tudi po predlaganih olajšavah še vedno visoki. Logika – višji kot so davki, več se nateče v proračun – pri dohodninah namreč ne deluje. Ko so davki enkrat previsoki, ljudje rajši preselijo podjetje, kot da bi garali za enormne davke. In to razumejo vsi okrog nas, razen naša Levica. Oni bi v imenu državnega proračuna navijali davke, pa naj stane kar hoče, celo škodo prav temu proračunu.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

JUL
12
Ljudsko petje
09:15 - 12:15
JUL
12
JUL
12
Mohorjev večer
20:00 - 22:00