Bo današnja mladina potrebovala slušne aparate že pri štiridesetih?

Vse več mladih ima težave s sluhom. Če je bila naglušnost do nedavnega le običajna spremljevalka staranja, se z zvočnim onesnaževanjem in novimi tehnologijami tveganja to spreminja. Raziskave ugotavljajo, da kar 17 % najstnikov in 19 % oseb v dvajsetih letih kaže znake naglušnosti, ki jo povzroča hrup. Več kot milijardi mladih odraslih po svetu tako grozi trajna izguba sluha, ki je posledica nevarnih praks poslušanja. 

Po podatkih Ameriškega osteopatskega združenja določena vrsta izgube sluha prizadene okoli petino najstnikov, kar je 30 % več od deleža v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja.

Najpogostejši vzrok za izgubo sluha ni starost, temveč glasen hrup, primer katerega je tudi nekritična uporaba slušalk na pametnih telefonih.

Težave s sluhom med mladimi izrazito naraščajo

V otorinolaringološki ambulanti z usmeritvijo v audiologijo pri dr. Branki Geczy obravnavajo bolnike s težavami s sluhom, šumenjem v ušesih (tinitusom) in vrtoglavico.

Tudi dr. Geczyjeva opaža, da se je v zadnjem desetletju izrazito povečalo število mladih, ki potrebujejo pregled zaradi šumenja v ušesih, slabšega sluha ali preobčutljivosti na zvoke.

»Večinoma gre za mladino, srednješolce in študente — tudi osnovnošolce — ki po obisku koncertov s (pre)glasno glasbo in zaradi nekritične uporabe slušalk pri uporabi pametnih telefonov in drugih sodobnih pripomočkov pridejo na pregled zaradi nenadnega šumenja, piskanja, brnenja, bolečin v ušesih in preobčutljivosti na zvoke,« razlaga.

Izguba sluha med mladimi že deset let prej, ljudje pa neozaveščeni

V Sloveniji imamo pravilnike o dovoljeni jakosti hrupa, ki ne presega kritične vrednosti za škodljiv učinek na sluh. Tudi evropska skupnost pozna priporočila in smernice o dovoljeni glasnosti zvoka na prireditvah in potrebnih merah zaščite.

Vendar pa, kot opozarja dr. Geczyjeva, se v Sloveniji pri organizaciji glasnih prireditev in predvajanju filmov v kinodvoranah ti pravilniki ne spoštujejo dovolj dosledno. »So le redki koncerti, kjer organizator obiskovalcem ponuja ušesne čepke za zaščito ali kakršnokoli opozorilno informacijo o jakosti zvoka na prireditvi.«

Poznavanje nevarnosti slušalk je še toliko manjše: »Še manj pa so mladi, njihovi starši ter splošna populacija obveščeni in ozaveščeni o nevarnosti in škodljivosti izpostavljanja glasnim zvokom pri uporabi slušalk. Poslušanje glasnih zvokov preko slušalk - četudi le za za kratek čas - lahko privede do nenadne, a trajne okvare sluha in ali šumenja v ušesih.«

»Najbolj pesimistične napovedi stroke opozarjajo, da bi današnja mladina lahko imela trajno zaznavno izgubo sluha deset in več let prej kot starejše generacije in bi potrebovala slušne aparate že v starosti 40 let,« še opozarja dr. Branka Geczy.

Neprevidna uporaba slušalk lahko prizadene tudi možgane

Starostna izguba sluha, za katero je značilna predvsem (sprva) izguba višjih frekvenc, je normalen in postopen pojav. A tudi ta ima posledice, ki sežejo dlje od gole naglušnosti. Izguba sluha, kakor velja tudi za izgubo vida in voha, ima lahko negativen učinek na spomin in druge kognitivne sposobnosti.

Povezavo so potrdile številne raziskave. Leta 2020 je Lancetova Komisija za demenco celo ocenila izgubo sluha kot največji potencialno preprečljiv (spremenljiv) dejavnik tveganja za demenco. Izguba sluha je korelirana s spremembami možganske strukture, zlasti v predelih, zaslužnih za spomin in kognicijo.

Nezdravljena naglušnost je za možgane namreč naporna, saj jih prisili, da se bolj trudijo in kompenzirajo za izgubo signalov, kar v končni fazi preobremeni možganska omrežja, navadno zaslužna za spomin in razmišljanje. Ta učinek imenujemo kognitivna obremenitev.

Poleg tega je sledenje pogovorom in dogajanju v okolju ob slabem sluhu bistveno težje, kar med starejšimi včasih vodi v socialno izolacijo, ta pa v upad čutne stimulacije. S tem se možganski predeli za procesiranje sluha začnejo krčiti.

Navsezadnje pa ušesa niso edini organ, na katerem lahko nekritična uporaba slušalk povzroči okvaro. Kot pojasnjuje dr. Branka Geczy, ima lahko utrujanje možganov s preglasno, včasih tudi agresivno in neprimerno vsebino škodljive učinke, kot so nemir, upad koncentracije, motnje spanja in dolgoročno kognitivne motnje.

Kaj lahko naredimo, da ohranimo zdrav sluh in um

Že ob pojavu prvih težav, kot so šumenje (ki je lahko prvi znak poslabšanja sluha), nenadno poslabšanje sluha, občutek pritiska in zamašenosti ušes, preobčutljivost in ostalo, je priporočljiv čimprejšnji obisk zdravnika specialista.

Ob uporabi slušalk je obvezen vsaj 10-minutni premor na vsakih 30 do 40 minut, da si lahko uho in možgani odpočijejo. Pomembno je tudi upoštevanje opozoril o glasnosti zvoka na pametnih telefonih.

Ko obiščemo glasne prireditve, kot so koncerti, je dobro, da smo dovolj oddaljeni od zvočnikov in glasbenega odra, po možnosti tudi premori. Zaželena je tudi uporaba individualne zaščite za sluh, na primer ušesnih čepkov, če je prireditev zelo glasna.

»Pri vseh teh opozorilih in priporočilih nikakor ne odsvetujemo uporabe slušalk niti obiskov koncertov, le ustrezno obveščenost, previdnost in mero zaščite.«