Bliže kot so volitve, več je Potemkinovih vasi

Smo v predvolilnem letu in bolj kot se bližamo volitvam, bolj je retorika vladajočih na čelu z Robertom Golobom ter njegovih medijskih propagandistov oddaljena od realnosti.  

Pred nekaj dnevi so bili na primer objavljeni podatki Eurostata o gibanju bruto domačega proizvoda v državah Evropske unije v prvem četrtletju tega leta v primerjavi s prejšnjimi obdobji. Slovenija je pristala na zadnjem mestu med vsemi državami. Beležili smo največji padec BDP (za 0,8 odstotka) v letošnjem prvem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani. Dodatno skrb vzbuja, da smo imeli tudi pri primerjavi med prvim letošnjim četrtletjem in zadnjim lanskim največji padec BDP med vsemi v EU (prav tako 0,8 odstotka). 

Med slabimi kazalniki velja omeniti, da so se bruto investicije v osnovna sredstva znižale za 5,1 odstotka, enak padec je bil tudi v prejšnjem četrtletju. Na Statističnem uradu RS so zapisali, da so k padcu BDP najbolj pripomogle zmanjšane investicije v gradbeništvu (vrednost je bila za devet odstotkov nižja kot v enakem obdobju lani).  

In kako se je na te ugotovitve odzval minister za finance Klemen Boštjančič? Kot je dejal na TV Slovenija, ga je znižanje BDP presenetilo, posebej pa je presenečen nad podatkom o velikem padcu investicij v gradbeništvu, češ da imamo vendar zdaj toliko gradbenih investicij, da ni dovolj delavcev za vse. Dodal je, da se je z ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek že dogovoril za sestanek na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Le upamo lahko, da vladajoči v svojem iztekajočem se mandatu ob misli na državnozborske volitve ne bodo pritisnili na Umar z željo, da nekoliko »popravlja« ekonomske kazalce. To bi bil še en nesprejemljiv pritisk na organe, ki morajo delovati izključno strokovno. Boštjančič je bil tudi vprašan, ali lahko pove kaj o domnevni večstomilijonski investiciji, ki naj bi se nam po besedah premierja Roberta Goloba v državnem zboru obetala »v roku meseca ali dveh«. Torej v smislu, kako nadvse prijazno okolje imamo za tuje investitorje. Toda ostali smo brez pojasnila, saj po besedah finančnega ministra za to »uradno še ni čas«. A nato je šel še korak dlje od premierja in dejal, da ve za nekaj velikih naložb v Sloveniji, ki bodo realizirane v naslednjih mesecih. Seveda ni razkril, katere so to. To je izrazito podcenjujoče do ljudi: če je v pripravi kakšna večja naložba, a še ni gotovo, da bo do nje prišlo, potem kot premier ali finančni minister nimaš kaj govoriti o tem. Ni odgovorno. Če pa je naložba že zagotovljena stvar, je ne smeš skrivati. Tudi z opisanim ravnanjem akterji Gibanja Svoboda kažejo svoj podcenjujoči odnos do volivcev. Minister je tudi nonšalantno zamahnil z roko nad opozorili glavnega izvršnega direktorja GZS Mitje Gorenška, da je omenjeni padec BDP posledica več kot desetih dodatnih obremenitev za podjetja in zaposlene, neustrezne reforme omrežninskega sistema in neukrepanja ob visokih cenah energije za gospodarstvo. Po mnenju ministra za finance se gospodarska združenja tako ali tako samo pritožujejo.  

Vsaj za zdaj Boštjančič še ni napovedal sestanka oziroma pritiska na Fiskalni svet, ki prav tako objavlja za vlado neprijetne podatke. Ta organ pod vodstvom ekonomista Davorina Kračuna opozarja, da je imel državni proračun v prvih štirih mesecih letos primanjkljaj 276 milijonov evrov (brez upoštevanja interventnih ukrepov). Gre za poslabšanje, in to kar za 450 milijonov evrov v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko je bil (zaradi uspešnosti podjetij) dosežen presežek v višini 170 milijonov evrov. Pri tem je zdaj rast odhodkov šestkrat večja od rasti prihodkov, kar je alarmantno. Žal pa na sedežu vlade na Gregorčičevi v Ljubljani alarmi ne zvonijo. Namesto tega se s pomočjo medijskih posrednikov trudijo ustvarjati Potemkinove vasi oziroma lažno prikazovati realnost. Na provladnem portalu Siol so tako ob hvalospevih oblastnikom med naštevanjem uresničevanja vladnih »razvojnih zavez« uvrstili celo priznanje Palestine. 

Upajmo, da vladajoči ob misli na državnozborske volitve ne bodo pritisnili na Umar z željo, da »popravlja« ekonomske kazalce.