Bistvo depolitizatorjev je politizacija

Kolumnist pač spada v politično maso Nove Slovenije, ki je močno pripomogla k temu, da je padel referendum o Zakonu o RTVS in da imamo danes v tej javni hiši to, kar imamo.

Tega še Kraševka ne more zanikati, ki mi zlepa ne da nič prav.

Ah dajte no, Gošte, oddaja Studio City pa res ni bila politično uravnotežena. No, sicer pa ste v dveh povedih glede tega sami sebi kontrirali: "Nedeljska oddaja Tanje Gobec je bila kolikor toliko politično uravnotežena. Podobno tudi oddaja Studio City Marcela Štefančiča, četudi se je ravno za slednjo že od daleč videlo, da je močno nagnjena na levo." Kako je lahko oddaja kolikor toliko politično uravnotežena, če hkrati priznavate, da je bila nagnjena v levo?

Napaka. Studio city ni bil ukinjen, ampak je odpadel, ker Marcelovi sodelavci niso več hoteli sodelovati.

Nimamo kaj, Slovenija je ugrabljena. Samo Bog nam lahko pomaga. Tako kot je bila dobljena bitka pri Lepantu in Osjeku - z molitvijo.

Očitno še ni dovolj hudo, da bi pokleknili.

Res so ti naši levičarji nekaksni woknjenci ( prebujenci) se pred vzponom prebujenstva v širšo zahodno, najprej anglosaksonsko družbo. Levi družbeni inženiring. Širjenje ideološke politične agende na način, da drugim ne daš besede. Jim jo odvzames, iščeš za to pravne možnosti ali možnosti, da bi drugače misleči ostali brez sluzb. Marcel StefancicJr s Studio city izvaja ta inzeniring že desetletja, pa ne v nekem privatnem mediju, ampak v nacionalnem mediju menda sirsega javnega interesa, ki ga (prisilno) financirajo vsi, ne glede na prepričanje. Takih oddaj forsiranja levega in se enkrat levega in samo levega ne poznam na primerljivih nacionalnih TV postajah. Z njim se sam skoraj o ničemer ne strinjam. Ne o Cankarju, ne o čemerkoli v politiki, ne o veri. Ne vem, zakaj bi bil tak površen levičarski mislec s sebi podobno ekipo kot je MŠJr. poklican prati možgane Slovencem praktično o vseh možnih temah in dajati glas predvsem ali samo tistim, ki Slovenijo bremzajo v spremembah, ki bi jo približale uspešnim zahodnim državam. Kvazi večno pubertetniški upornik proti zahodnemu kapitalizmu, a vedno dovolj blizu tistim pri koritu domačega pajdasko-balkanskega kapitalizma nekdanjih tovarišev. Toliko bolj je sporna takšna prisotnost na nacionalni RTV, ko druge glasove sistematično utišajo. Ali odpustijo, ali pa umaknejo neznano kam. Kam sta recimo izginila po "depolitizaciji" Valentin Areh in Igor
Pirkovič? Zakaj se je zgodila cenzura pogovora z izraelskim veleposlanikom in je novinar Krevs, ki je spraševal, padel v nemilost, čeprav je bil prej blizu naslednikom stranke komunistov? Ker se v tej hiši sme slišati samo proarabsko propalestinske glasove, celo terorizmu naklonjene? Ker morajo biti večno lojalni dediščini Tita in revolucije in socializma? Niti slisat nismo smeli veleposlanika z rezidenco na Dunaju, ki ni noben cionistični jastreb, ampak je karierni vpon naredil v Rabinovi mirovnisko usmerjeni ekipi...
Dovolj tega, dajte pustit tudi druge glasove! Različne. Drugače razmisljati ni zločin, je del svobode duha! Dolgčas, neplodno je to vaše levo enoumje. Ko se vabi več gostov, jih kvalitetno novinarstvo ne vabi zato, da bi si med sabo kimali, ampak da bi gostje predstavili različne poglede, različne perspektive, da bi se mnenja kresala, izostrila, horizonti publike pa širili. Oddaja Tanje Gobec je skratka bolj ali manj en selektiven jugo-levičarski dolgcas, uvrščen v najbolj eliten termin. Naj se malo ozrejo, recimo po Piersu Morganu, če jim ni vseeno ali jih kdo razumen, ki zeli kaj zanimivega in novega izvedeti, gleda ali ne.

80 let “prosvetljeni” smatrajo ljudstvo za plastelinsko maso, ki jo je treba spraviti v obliko, ker se sama po definiciji ne zna, oziroma jo je treba popraviti.
Pri tem je zanimiva aroganca “prosvetljencev”, za katero je znacilno, da se tem bolj agresivno obnasa, cim bolj je njihovo “sporocilo” unikatno, ekzoticno ali alternativno vsemu kar vrti svet. Kot, da bi ti “filozofi” neskoncno uzivali v peskovniku pri eksperimentiranju v gradnji pescenih gradov.
S psiholoskega stalisca gre po eni strani za kompenzacijo manjvrednostnega kompleksa. Zavedajoc se svoje obskurnosti si prizadevam izmisliti si nekaj samosvojega (ce ne deluje, za filozofa ni bistveno) in s tem postanem pomemben v svoji sferi.
Po drugi strani gre za psihopatstvo - briga me, ce ne deluje, vazno, da imam sam kaj od tega, ni vazno, ce imajo drugi skodo.