Dvojno opravičilo Bešiča Loredana Jankoviću. Resnični predstavniki pacientov upajo na konec "Bangladeša" v Ljubljani

Jakob Vid Zupančič
POSLUŠAJ ČLANEK
Obljube iz koalicijske pogodbe o 30 dneh do pacienta, da bo vsakdo imel osebnega zdravnika in konec nedopustnih čakalnih vrst, ne povzročajo zgolj napetosti med množicami, čakajočimi v vrstah za osebnega zdravnika in zdravstvene preglede, temveč tudi med akterji, odgovornimi za reševanje vse bolj katastrofalne situacije v zdravstvu.

Prejšnji teden so tako padale težke besede s strani ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana na račun ljubljanskega župana Zorana Jankovića, saj je zdravstveni problem trenutno največji ravno v prestolnici. 

Danes se je po posredovanju predsednika vlade med obema politikoma Bešič Loredan Jankoviću javno dvakrat opravičil. Ljubljanski župan je opravičilo sprejel, kar je temelj za skupno iskanje rešitev, ki že poteka. 

V senci pozornosti, ki jo od večinskih medijev za uveljavljanje svojih interesov na področju zdravstva dobivajo Jenullovi aktivisti, pa obstajajo tudi druge bolj reprezentativne organizacije na področju zdravstva, ki pripravljajo svoje ideje, ukrepe in rešitve vse bolj zavoženega slovenskega javnega zdravstvenega sistema. 

Ena takšnih je Zveza organizacij pacientov Slovenije, ki je na današnji novinarski konferenci predstavila nekatere ukrepe, ki bi po njihovem mnenju lahko rešila »zarjavel podalpski zdravstveni sistem«.

Vročo kri med ministrom za zdravje Danijelom Bešićem Loredanom in ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, ki je nastala zaradi katastrofalne situacije na področju zdravstva v Ljubljani, je danes s skupnim sestankom reševal predsednik vlade Robert Golob.



Po srečanju je Bešič Loredan pred kamerami izrekel dvojno opravičilo Jankoviću češ, da ljubljanski župan namenoma ustvarja izredne zdravstvene razmere v Ljubljani. »Še drugo opravičilo, da sem nepremišljeno ocenil na podlagi različnih mnenj, da želi karkoli početi z zdravstvenimi domovi v LJ v korist prodaje in pridobivanja premoženja MO Ljubljane.«

Janković je opravičilo sprejel ter dejal, da je zgodba s tem zanj zaključena. Premier Golob pa je poudaril, da se morajo posvetiti reševanju problemov in ne razčiščevanju osebnih razlik v pogledih pred javnostjo, kar so se dogovorili, da ne bodo več počeli.

Jutri se bodo tako ponovno sestali in iskali rešitve za problematiko dogajanja na ljubljanski urgenci ter v zdravstvenem domu Ljubljana, kjer ni dovolj zdravnikov za vse, ki bi si želeli izbrati osebnega zdravnika.

Čeprav so mnenja različna, kako to rešiti, iščejo dogovor v smeri administrativnih razbremenitev družinskih zdravnikov, prenosa dela kompetenc na kadre zdravstvene nege, izboljšati sodelovanje urgentnega centra UKC, ki je stičišče med UKC in zdravstvenimi domovi, ter kako motivirati specializante, da bi bili odprti za opredeljevanje pacientov ter da bi pozneje ostali v ZD Ljubljana.

Kratkoročno nameravajo zadevo s 13 tisoč pacienti iz LJ, ki nimajo izbranega zdravnika, reševati z ambulantami za neopredeljene, obenem pa zdravnici, ki sprejemata nove paciente v ZP Bežigrad, kličeta po vrsti starejše od 65 let in kronične bolnike ter jih vpisujejo prednostno. Ko bodo to zapolnili, bodo iskali rešitev z zdravniki.

Glede jutrišnje stavke Jenullovih pacientov je predsednik vlade Golob dejal, da jo podpira in si jo bo v živo ogledal, ne podpira pa stavke zdravnikov, ki gre po njegovem za interesni boj brez zakonskih podlag: »Gre za dve popolnoma ločeni zgodbi: na eni strani interesno skupino, ki je po mojem vedenju v manjšini, na drugi strani pa imamo opozorilo, da so bolniki tisti, ki tudi zaradi nepotrebnih prepirov na koncu trpijo. Sam bom s tem izrazil svojo podporo bolnikom.«

"V slovenskem zdravstvu obstajajo številne tabu teme"


Zajem zaslona Facebook

Z mnogo manj medijske pozornosti, kot jo žanjejo Jenullovi kolesarji, pa rešitve iščejo v Zvezi organizacij pacientov. V tej bolj reprezentativni instituciji za paciente so novinarjem predstavili obsežen dokument z naslovom »Stališča o dostopnosti in enakopravnosti«, ki so ga pripravljali od srede poletja. V njem so zapisani ukrepi za »enakopravnejši, dostopnejši podalpski zdravstveni sistem«. S predstavniki zveze se je že prejšnji teden sestal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, z njim pa se bodo ponovno dobili v sredo, na dan stavke zdravnikov.


Na novinarski konferenci je bilo predstavljenih 7 ukrepov, ki jih predlagajo. Največ zanimanja je bilo za uvedbo nove telefonske številke 111 samo za paciente, ostali predlogi pa so še promocija obstoječega centra za eNaročanje, društveni telefoni in njihova povezava v sistem po načelu javne službe, verificirani seznami čakalnih vrst in števila čakajočih, računalniška podpora sprejemanja klicev in vračanje klicev, SMS opomniki za naročene termine, jemanje zdravil, dvige receptov in opozorila o pretečenih rokih zdravil, ter adherenca o neprihodih in nedvignjenih receptih pacientov v zdravstvenih domovih, kar bi reševali z zdravniškimi pomočniki.


Številka 111 izvira iz potrebe, ker v velikih primerih ni jasno, na koga se na področju zdravstva obrniti. Osnovna ideja je, da lahko, ko pokličemo na to številko, izvemo vse informacije s področja zdravstva, na primer glede receptov, napotnic ... Letos številke še ne bi mogli vzpostaviti, to bi lahko izvedli v kakem letu oziroma letu in pol.

Podpredsednik Zveze Franci Gerbec je izpostavil nekatere probleme, s katerimi se zdravstvo sooča. Kot pravi, obstajajo na tem področju številne tabu teme. Eni izmed večjih sta kakovost zdravstva in varnost pacientov. V Sloveniji je za covidom umrlo 8700 ljudi, pri tem pa, kot je opozoril Gerbec, nimamo nacionalnega poročila, zakaj in kako je prišlo do takšnega števila smrti. Potrebna bi bila samokritičnost ter ugotoviti, kaj je treba storiti, da se kaj takega več ne ponovi.


Problem je tudi v tem, da številne bolnišnice niso hotele izdati podatkov, koliko storitev naredijo zdravniki. Posledično se ne ve, koliko dela kateri od zdravnikov naredi. V pravilniku piše, da bi moralo biti na vratih vsakega zdravnika navedeno, koliko opredeljenih pacientov ima, a se tega ne izvršuje.


Kar se dogaja v ZD Ljubljana, predvsem v Bežigradu, se ne bi smelo zgoditi, stanje pa bi lahko preprečili, če bi bilo vodenje zdravstvenih domov drugačno.


Druga tabu tema na področju zdravstva je tako sama organizacija in vodenje ustanov. Kot zgled lahko pogledamo čez mejo na avstrijsko Štajersko in Koroško. Dosti bi izboljšali, če bi imeli organizirana dva holdinga in enotno nabavo, v petih do desetih letih pa bi morali uvesti enotni informacijski sistem. Danes ima UKC Ljubljana kar 23 različnih informacijskih sistemov, poudarja Gerbec.


Zveza organizacij pacientov ter uporabnikov zdravstvenih in socialno varstvenih storitev Slovenije deluje od junija 2022 in združuje 30 društev s tega področja.


Stanje se po Sloveniji razlikuje. Tako imamo zadnje čase aktualen ZD Bežigrad, pa tudi Internistična prva pomoč (IPP) Ljubljana, ki je močno prezaseden. Gerbec je razmere tam primerjal z Bangladešem. Na IPP se 37 ur čaka na hodniku na svoje najbližje, zdravniki, ki tam delajo, pa so prav tako v nemogočem položaju. V Zvezi menijo, da se lahko slovensko zdravstvo drugače in boljše organizira. V ostalih regijah zadeve dokaj normalno tečejo, treba se je vprašati, zakaj so v Ljubljani problemi, drugje pa so dosti manjši ali pa jih sploh ni.


V slovenskem zdravstvu pa vendarle ni vse črno. Smo npr. država z najmanjšo umrljivostjo novorojenčkov. Prizadevanja Zveze gredo v smeri, da bi pogledali, kje so napake in slabosti, ter ugotovili, zakaj je tako in kako to popraviti.


V Zvezi organizacij pacientov Slovenije še predlagajo, da zdravstveni domovi vzpostavijo sistem zdravstvenih pomočnikov po angleškem vzoru. To so ljudje z navadno srednješolsko izobrazbo, h kateremu bo pacient prišel, njegova naloga pa bo, da bo za pacienta poiskal specialista, ki bo zanj poskrbel.  S tem ukrepom bi se zmanjšalo število tistih, ki ne izkoristijo napotnice, razbremenili pa bi tudi zdravnike. Izpostavili so tudi možnost zvišanja glavarine, kar naj bi tudi bil eden izmed razlogov za poslabšanje situacije na področju slovenskega zdravstva.


Problem je tudi v manku zdravnikov specialistov, kar se kaže že desetletja. Do leta 2017 je imela razpisovanje specializacije v rokah Zdravniška zbornica. Ker je »nekomu ustrezalo« se ustreznih specializacij ni razpisovalo, kar bo treba reševati »pri korenu«. Predlagali so tudi vzpostavitev vrstniškega zagovorništva, kjer bi se povečal dialog med pacienti, ki trpijo za določenimi boleznimi, kar deloma že obstaja pri krvnih boleznih in celiakiji.


Glede jutrišnje stavke »Jenullovih pacientov« so v Zvezi organizacij pacientov Slovenije poudarili, da se v njej ne bodo aktivno angažirali, stavko zdravnikov pa razumejo, saj je žalostno, da je tako nevzdržnih razmer sploh prišlo.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Odziv zdravniške stroke na vladne grožnje z globami in odvzemom licenc: zakone nam pišejo nepoznavalci, ministričina piarovska vojna odganja specializante "generacije Z"
  • 19. 04. 2024
Nov teden pod Golobovo vlado je prinesel novo polomijo za zdravstveni sistem
  • 29. 11. 2023
»Primer Vzajemne kaže, da se to lahko jutri zgodi z vsakim podjetjem,« je dejal predsednik uprave Mikeln ob vložitvi pobude za presojo ustavnosti vladnega zakona
  • 27. 12. 2023