Avstrijski škofje želijo spremeniti cerkveno doktrino o homoseksualnosti

Peter Merše
33

Knjiga »Blagoslov istospolnih zvez«, napisana na željo Avstrijske škofovske konference iz prispevkov več nemško govorečih teologov zagovarja uvedbo obreda blagoslova homoseksualne zveze, s čimer bi jim Cerkev dala priznanje.

Pritisk v tej smeri prihaja že več let tudi s strani nemške škofovske konference. Medtem ko so mnoge protestantske cerkve že podlegle pritisku in zdaj sklepajo celo tudi homoseksualne zakone, pa Katoliška Cerkev za zdaj ostaja trdna v svoji doktrini

Osrednji avtor knjige »Blagoslov istospolnih zvez« je direktor inštituta za liturgične študije in zakramentalno teologijo na Katoliški univerzi v Linzu, duhovnik Ewald Volger. Volger je za škofijski časopis Linške škofije dejal, da si s tem prizadevajo za uvedbo blagoslova homoseksualnih partnerstev. »Čim prej, tem bolje.«

Volger je mnenja, da Katekizem Katoliške Cerkve ni sočuten s homoseksualci, saj so le ti poklicani k čistosti. Zatrjuje, da se na tem področju dogajajo premiki in napoveduje celo morebiten prepis katekizma. Na podlagi tega bi lahko nastala tudi uradna liturgija.

Volger: Lahko zahtevamo, da učenje Cerkve postane »bolj sprejemljivo«

Razlog zato vidi v premiku dojemanja javnosti do te teme. »Doktrina o homoseksualnosti se je po Evropi debatirala v tej smeri, da se lahko odpiranje te teme ne samo debatira, ampak tudi zahteva.« Volger je tudi prepričan, da obstaja precej škofov, ki si želijo premisleka spolne morale Cerkve. Učenje Cerkve bi po njegove mnenju postalo: »bolj relevantno in sprejemljivo.«

Praksa blagoslavljanja homoseksualnih parov že obstaja. Blagoslov za Valentinovo v Dunajski stolnici sv. Šefana, istospolnim parom podeljuje kardinal Christoph Schönbrunn, praksa pa je prisotna tudi v nekaterih drugih cerkvah.

A ideja iz knjige gre dlje. Sam blagoslov po mnenju avtorjev ni dovolj. Prepričani so, da potrebujemo ceremonijo uradne narave, prek katere bi Cerkev proslavila ekskluzivnost istospolne zveze in izrazila zvestobo do njih. »Na homoseksualnost moramo gledati v pozitivni luči.« Homoseksualnih zvez v odnosu do svetega zakona ne bi povsem izenačili, vendar bi jih na nek način postavili na isti nivo. Avtorji knjige so sicer prepričani, da »Sveti zakon odraža ustvarjalno naravo Boga, istospolna zveza pa odraža Božjo ljubezen do ljudi.«

Kongregacija za nauk vere: Spoštovanje istospolnih ne pomeni odobravanja zvez

Kongregacija za doktrino vere je na tem področju jasno izrazila stališče že leta 2003, ki pa do danes ostaja nespremenjeno: »Spoštovanje istospolno usmerjenih ne more v nobenem pogledu voditi v odobravanje istospolnega obnašanja ali formalnega priznanja istospolnih zvez.« Kot dodajajo, tudi ni osnove za obravnavo homoseksualnih zvez kakorkoli podobno kot sveti zakon in družino po Božjem načrtu.

»Zakon je svet, homoseksualni akt pa gre proti daru življenja in ne izhaja iz spolnega dopolnjevanja, kar pod nobenim pogojem ne more biti sprejeto.«  Svojo zavezanost katoliški doktrini do tega vprašanja je večkrat jasno izrazil tudi papež Frančišek.

Odnos do homoseksualnega akta pa ne izhaja le iz katekizma, ki sicer določa, da Cerkev sprejema vse ljudi (tudi homoseksualce) s spoštovanjem, a hkrati jasno definira homoseksualni akt kot dejanje pokvarjenosti, ki ga ni mogoče odobravati, ampak tudi iz Svetega pisma. Obsodbo najdemo že v prvi Mojzesovi knjigi v stari zavezi.

Biblični izviri cerkvenega nauka o homoseksualnosti

V devetnajstem poglavju dva angela v preobleki obiščeta Abrahamovega nečaka Lota, ki je živel v Sodomi. Ponoči Sodomski možje zahtevajo od Lota, da jim izroči svoja gosta, da bi lahko imeli homoseksualni spolni odnos. Po Lotovi zavrnitvi angela oslepita može, Lot in njegova družina pa se umakne iz Sodome, ki je nato uničena z ognjem z neba.

Homoseksualnost je tako eden izmed štirih grehov, ki v stari zavezi prikličejo Božji srd in maščevanje. Tudi sv. Pavel je v novi zavezi jasen, da homoseksualec brez kesanja ne more v Božje kraljestvo.

Sicer pa so dela mesa očitna. To so: nečistovanje, nečistost, razuzdanost, malikovanje, čaranje, sovraštva, prepirljivost, ljubosumnost, jeze, častihlepnosti, razprtije, strankarstva, nevoščljivosti, pijančevanja, žretja in kar je še takega. Glede tega vas vnaprej opozarjam, kakor sem vas že opozoril: tisti, ki počenjajo takšne stvari, ne bodo podedovali Božjega kraljestva. Prim. Gal 15 19-21

Še bolj neposreden pa je v prvem pismu Korinčanom: Ali ne veste, da krivični ne bodo deležni Božjega kraljestva? Ne dajte se zavesti! Ne nečistniki ne malikovalci ne prešuštniki ne moške vlačuge ne homoseksualci ne tatovi ne lakomniki ne pijanci ne obrekljivci ne roparji ne bodo dediči Božjega kraljestva. In taki ste bili nekateri. Toda bili ste umiti, posvečeni ste bili, opravičeni ste bili v imenu Gospoda Jezusa Kristusa in v Duhu našega Boga. Prim 1 Kor 6 9-11

Pritisk na Cerkev po spremembi najmočnejši iz nemških dežel

Najmočnejši pritisk na Cerkev po spremembi svoje doktrine v zadnjem času prihaja prav iz nemško govorečih dežel. Razpravo o blagoslovu in sprejemanju homoseksualnosti zahtevajo tudi nemški škofje, ki so med drugim sprejeli tudi sklep, da je »homoseksualnost normalna oblika človeške spolnosti.« po mnenju berlinskega škofa Heinerja Kocha so »tako heteroseksualne kot homoseksualne oblike spolnih predispozicij nespremenljive.«

Nemška Cerkev ima na to temo celo svoj sinodo, v procesu katere pa sodelujejo tudi laiki, med drugim poslanci v nemškem parlamentu, ki so s svojim glasom podprli redefinicijo zakonske zveze tako, da ta zdaj vključuje tudi homoseksualce. Nemčija je homoseksualne poroke uzakonila leta 2017, Avstrija pa leta 2019.

Münchenski in Freisinški škof Reinhard Marx je homoseksualcem blagoslov podelil pri letošnjem božiču, podpredsednik nemške škofovske konference Franz Joseph Bode, škof v Osnabrücku, pa meni, da je potreben razmislek »kako drugače ovrednotiti homoseksualna razmerja, saj, mar ni v njih toliko dobrega?«

Hkrati pa prav iz Nemčije prihajata tudi dva močna konzervativna teologa, zaslužni papež Benedikt XVI. in kardinal Gerhard Müller, nekdanji prefekt kongregacije za nauk vere. Müller meni, »da duhovnik, ki blagoslovi homoseksualni par v cerkvi, zagreši grozodejstvo, skrunitev svetišča. S tem namreč pokažeš, da odobravaš nekaj, česar Bog ne odobrava.«

Trda je ta beseda

Eno je, ko posamezniki zahtevajo spremembo doktrine, nekaj povsem drugega pa, ko to počnejo kardinali ali škofovske konference. Le ti imajo namreč na Cerkev močan vpliv.

Zanimivo je, da se njihovi argumenti stalno vrtijo okrog sprejemanja homoseksualcev, stopanja v korak s časom, sprememba pogleda ljudi na to vprašanje in celo v »večji sprejemljivosti« Cerkvenega učenja.

V resnici to ni nekaj povsem novega. O tem lahko beremo tudi v Svetem pismu, ko se množice, ki so hodile za Jezusom, z njim niso strinjale. Odvrnejo mu »Trda je ta beseda, kdo jo more poslušati.« in gredo. Ko Jezus povpraša učence, zakaj ne gredo tudi oni, mu odvrne Peter: »Učenik, kam naj gremo, Besede večnega življenja imaš.«

Tudi danes je beseda nauka Cerkve za nekatere »pretrda«, a če smo iskreni, nimamo kam drugam iti, saj so le tukaj, pri »trdi besedi« hkrati tudi besede večnega življenja. In ne pozabimo. Jezus sprejema vsakega človeka, ne odobrava pa vsakega dejanja. Grešnico Jezus sprejme, ji odpusti grehe, ter ji nato reče: »Pojdi in ne greši več.«

Jezus se za argumente množice ni kaj dosti menil. Sveto pismo pa tudi pokaže, da se mnenje množice lahko menja zelo hitro. Spomnimo se le, kako na cvetno nedeljo množica vzklika hvalnico kralju, na veliki petek pa že: »Križaj ga!«.

Doniraj

33 KOMENTARJI

  1. Stvar je jasna. Spolni odnos je po naravni poti v prvi vrsti namenjen razmnoževanju. Če spolni odnos ni odprt za življenje, je v nasprotju z naravo in torej grešen. Zato Cerkev enako zavrača samozadovoljevanje, homoseksunost in kontracepcijo. Ampak kot pravi avtor, trda je ta beseda.

    • No, je še druga vrsta:

      Zdaj pa k vprašanjem iz vašega pisma. Za človeka je dobro, da se ženske ne dotika. Ker pa obstaja nevarnost nečistovanja, naj ima vsak svojo ženo in vsaka naj ima svojega moža. Mož naj ženi izpolni dolžnost, prav tako tudi žena možu. Žena nima oblasti nad svojim telesom, marveč mož, enako pa tudi mož nima oblasti nad svojim telesom, marveč žena. Ne odtegujta se drug drugemu, razen morda za nekaj časa, in sicer sporazumno, da se bosta lahko posvetila molitvi. Potem pa bodita spet skupaj, da vaju zaradi vajinega pomanjkljivega samoobvladovanja ne bi skušal satan. To pravim iz prizanesljivosti, ni pa ukaz. Želel bi, da bi bili vsi ljudje kakor jaz. Toda vsak ima svoj milostni dar od Boga, eden tako, drugi tako.
      (1 Kor 7, 1-7)

  2. Nemška in avstrijska Cerkev sta v hudi duhovni krizi, močni duhovni otopelosti – to je jasno že dlje časa in dobrikanje raznim modernim ideologijam tega ne bo spremenilo, ampak bo to krizo le še poglobilo. Smer, ki so jo ubrali, je dokaz da so popolnoma izgubili kompas. Ideologi LGTB jih bodo sicer potrepljali po rami, dobili bodo prijazen medijski odmev, duhovna kriza pa bo le še globja.

  3. BLAGOSLOV homoseksualnim DA, izenačenje z ZAKRAMENTOM pa NE. Potrebno se je pogovarjati znotraj Cerkve, sočutno in veliko moliti za dar modrosti. Veseli me, da Cerkev ne sprejema novosti čez noč. Očita se ji konservativno držo, a beseda sama je zame prej vrednota kot ne. (lat. conservare – ohraniti). Saj iz te “naprednosti” sodobnega mišljenja izhaja ves kaos. Ohraniti vse kar je vredno in napredovati v duhu odpovedovanja egoizmu.Moj bližnji – prva zapoved! Ne kot spolni partner, ampak kot človek.

    • Zame pa BLAGOSLOV posameznika DA, ne pa blagoslov homoseksualne zveze, ki temelji na odnosu, ki je ustvarjen kot nerodoviten in je zato grešen. Ni prav, da se blagoslavja nekaj, kar je grešno, npr. laž, krajo, uboj, nezvestebo. Kot ljudje so homoseksualci ljubljeni od Boga in nič bolj niso grešni od mene, zato si tako zanje kot zase ne bi želel, da se blagoslavlja naše grehe. Te lahko izbriše samo zakrament svete spovedi, ki je bolj dragocena kot vsak blagoslov.

  4. Še en dokaz več, da denar kvari Cerkev. V vseh deželah kjer je duhovščini denar na prvem mestu pride do razkroja družbe. In v Nemčiji in Avstriji kjer je celo obvezen davek za duhovščino je to še toliko bolj očitno. In Kristusovi učenci se spremenijo v farizeje in pismouke, za denar so pripravljeni prodati lastno mater.
    To se je tudi v Sloveniji po letu 1990 začelo množično dogajati. In zato so tudi cerkve vedno bolj prazne. Toda slovenskih škofov to ne skrbi dosti. Škofije že dovolj nagrabijo, da je za njih poskrbljeno. Sicer jim pa še, predvsem, leva politika kaj primakne. Zato so tudi vedno bolj tolerantni do hedonizma.
    Duhovništvo ni poklic temveč je poslanstvo. Je bolje imeti v Sloveniji enega duhovnika tipa Terčelj ali Vovk kot tisoč duhovnikov med katerimi je tretjina farizejev in pismoukov.

  5. Beseda “grozodejstvo” je tu malo prekrepka. Dovolj je “grozota”. Težko pa je pri tem vprašanju zaobiti istospolno prakticiranje in povezovanje/lobiranje med kleriki. Sam Müller te pojave povezuje celo z zlorabami najstnikov, kar je v naši fini družbi postalo že popolnoma nesprejemljivo.

  6. Kaj Sveto pismo pravi o homoseksualnosti?

    Ne smeš ležati z moškim kakor se leži z žensko; to bi bila gnusoba. (3 Mz 18, 22)

    Ali ne veste, da krivični ne bodo deležni Božjega kraljestva? Ne dajte se zavesti! Ne nečistniki ne malikovalci ne prešuštniki ne moške vlačuge ne homoseksualci (1 Kor 6, 9)

  7. Zato jih je Bog prepustil poželenjem njihovih src, v nečistost, tako da so sami skrunili svoja telesa. 25 Božjo resnico so zamenjali z lažjo. Častili in oboževali so stvarstvo namesto Stvarnika, ki je slavljen na veke, amen. Zaradi tega jih je Bog prepustil sramotnim strastem. Njihove ženske so namreč zamenjale naravno občevanje s protinaravnim, podobno so tudi moški opustili naravno občevanje z žensko in se v svojem poželenju vneli drug do drugega. Moški so počenjali nespodobnosti z moškimi in tako sami na sebi prejemali povračilo, ustrezno svoji zablodi. In ker se jim ni zdelo vredno, da bi živeli skladno s svojim spoznanjem Boga, jih je Bog prepustil njihovemu umu, ki ni prestal preizkušnje, tako da počenjajo, kar se ne spodobi. Polni so vsakršne krivičnosti, zlobnosti, lakomnosti, hudobije. Zvrhani so nevoščljivosti, ubijanja, prepirljivosti, zvijačnosti, zlohotnosti. Hujskači so, obrekljivci, Bogu sovražni, objestneži, domišljavci, bahači, iznajdljivi v hudobiji, neposlušni staršem, brez pameti, brez zvestobe, brez srca, brez usmiljenja. Čeprav poznajo Božji zakon, po katerem so tisti, ki delajo takšne stvari, vredni smrti, jih ne samo počenjajo, temveč tistim, ki jih delajo, celo pritrjujejo. (Rim 1, 24-32)

    Poudarjam:
    Moški so počenjali nespodobnosti z moškimi in tako sami na sebi prejemali povračilo, ustrezno svoji zablodi.

  8. Vemo, da je postava dobra, če se je kdo drži postavno in če se zaveda, da postava ni dana za pravičnega, ampak za nepostavne, za nepokorne, za brezbožne in grešne, za nesvete in posvetne, za ubijalce očetov in mater, za morilce, za nečistnike, za homoseksualce, za trgovce z ljudmi, za lažnivce, za krivoprisežnike in za vse drugo, kar nasprotuje zdravemu nauku. To je nauk, ki se ujema z evangelijem veličastva blaženega Boga. In ta evangelij je bil zaupan meni.
    (1 Tim 1, 8-11)

    Poudarjam:
    za homoseksualce

    • AlojzZ, sem vam hvaležen, da ste zbrskali te odlomke iz Svetega Pisma!

      Torej, če po svoje povzamem:
      – Celibat je bil najprej priporočen, ker se je pokazalo, da so samski duhovniki lažje služili svojemu poslanstvu.
      – Homoseksualnost po drugi strani je v zelo majhnem procentu bolezenska. Velika večina današnje homoseksualnosti izvira iz neurejenih in izprijenih sodobnih miselnih tokov…
      – Če duhovnik podleže spolnim skušnjavam, sta dve poti:
      – pot A: telesna intimnost z žensko => potencialni otrok je sirota, oče ne da vzora krščanskega očetovstva, čeprav to stalno pridiga.
      – pot B: telesna intimnost z moškim => odnos je sicer biološko nerodoviten, pa še duhovno sprijen. Bog v Svetem Pismu jasno pove, da se mu takšni stiki gnusijo!!! A ker ni potomcev, se stvar lažje prikrije. In monsinjorji se lahko še naprej sončijo pred oltarjem…

      Katera pa je prava pot za duhovnike?
      Sprostitev celibata bi morali obravnavati s precej tresočo roko! Obenem pa narediti red in dobesedno pregnati gnusobo homoseksualne amoralnosti iz Cerkve! Ni druge!
      Problem je, da je današnji človek izgubil občutek za temeljni kamen duhovne rodovitnosti, za askezo!!! In ker danes ni moderno pridigati o odpovedovanju, ga je tudi težko živeti. Tudi duhovnikom. No, predvsem duhovnikom.
      Pa vendar, na kocki je veliko: Bodo naše lepe bazilike še kraji molitve in bližine z Bogom, ali bodo postale svinski hlevi?

  9. Samo popuščati ne! To bi bila najslabša poteza.
    Konservativnost je edini način, ki se ga mora Cerkev držati.
    Limiti morajo obstajati. Zaradi ljudi.
    Ponudili jim boste prst, odtrgali vam bodo roko!

    • Komu je namenjeno to svarilo? Menda ne škofom, ki med svojimi kleriki pustijo neovirano istospolno prakticiranje in povezovanje/lobiranje, vse dokler to ostane vsaj napol prikrito?

      • Ja, škofom. Saj edino oni imajo moč urediti zadeve v svoji Cerkvi! Mislim pa, da bi prvo morali počistiti v svojih vrstah. Saj imamo zaradi njih mi, verniki, velikokrat težave, ko zagovarjamo razne poteze Cerkve.

      • Res je, da imajo edino škofje moč urediti te zadeve. Ampak kako si to predstavljate, če pa so še sami vpleteni ali pa se bojijo drugih klerikov?

        Sam papež Frančišek še vedno ni objavil poročila o bivšem kardinalu McCarricku, ki je imel razpredeno svojo mrežo ne samo povsod v ZDA, ampak tudi v Vatikanu in po svetu. Njegovi ljubljenci/ljubimci so zdaj na najvišjih škofovskih mestih.

  10. Admin mi je zbrisal opozorilo, da nekateri blagoslavljate grešnika, ki se je odločil živeti v grehu. Bog takega ne blagoslavlja. Ker pa to “tisti nekateri” izvajate javno, je vprašljivo, da se v tem primeru ne govori o grehu proti Svetemu duhu:

    Zato vam pravim: Vsak greh in vsaka kletev bosta ljudem odpuščena, kletev zoper Duha pa ne bo odpuščena. (Mt 12,31)

    • Res je.
      Ravno v nedeljo so nam pri maši – brali pismo, da kdor govori proti škofom, žali Sv. Duha.
      Ko to berem, kaj priporočajo škofje v Nemčiji in Avstriji, pa mislim, da ONI (ne vsi ampak posamezni škofje) ŽALIJO SVETEGA Duha.

      • @kraševka,
        naj mi prosim kdo razloži, kako je kritika škofov tudi žalitev Svetega Duha ? eno je, če so škofje pravični, se trudijo in lepo skrbijo za čredo, skratka delajo to, za kar so poklicani.
        kaj pa, kadar so pokvarjeni, pedofilski, grabežljivi, pohlepni, podkupljivi, strahopetni, zavirajo evangelizacijo, kadar učijo krivo vero, častijo malike, ne skrbijo za čredo in jo prepuščajo volkovom?? kaj pa tedaj ? (vsi vemo, da nihče ne naredi vedno vse prav, je pa pogosto očitno, za kaj si različni škofje prizadevajo)

        jaz menim, da je DOLŽNOST vsakega kristjana, da jih opomne in da jim pove, da ne delajo prav (prim: če tvoj brat greši, ga posvari…Lk,17:3) če sami nočejo nazaj na pravo pot, to niso več pastirji, pač pa tatovi, ki prihajajo pri zadnjih vratih in prihajajo krast in morit.
        bi bilo dobro preverit, kaj pravi Katekizem na to temo.

  11. “Vstalo bo veliko lažnih prerokov in bodo mnoge zavedli.”(Mt 24, 11)

    Ne vem prav točno ali so omenjeni škofje lažni preroki ali zgolj zavedeni, ki laž širijo naprek.

    Tako je.
    “Ker se bo nepostavnost povečala, se bo ljubezen pri mnogih ohladila. Kdor pa bo vztrajal do konca, bo rešen.” (Mt 24, 13-14)

  12. Strah me je in zaskrbljen sem, ko berem vaše komentarje. Bog nam pomagaj, če bi Sloveniji vladali taki, ki upravljanje družbe še vedno polagajo na svetopisemske pravljice…

    • Kaj se dogaja, ko vladajo ljudje, ki preganjajo “svetopisemske pravljice”, lahko vidite v komunistični državi ali socialistični. Samo dvignite že glavo iz peska, saj niste noji!

  13. Nadaljujem:
    Imamo primere, ko so bili “isti” narodi razdeljeni na ateistične vladarje in vladarje, ki spoštujejo vero. Razlika je zelo hitro postala očitna:
    – vzhodna in zahodna Nemčija
    – severna in južna Koreja.

    AMEN!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime