Andrej Grah Whatmough: Neutemeljeni pozivi politike k odstopu niso nekaj, kar bi lahko vzel resno (2. del)

V prvem delu intervjuja je generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough spregovoril o glavnih očitkih, ki mu jih konstantno servira del zaposlenih ter levi politični pol. V drugem delu, ki je pred vami, pa odgovarja na očitke desne politične sfere in pojasnjuje, zakaj njegov odstop s položaja ne sme in ne more biti politično spodbujen. Pove tudi, kakšno javno radiotelevizijo si državljani zaslužimo in zakaj je referendum pravzaprav dobra stvar. 

Zakaj ob vseh pritiskih vladajoče politike in dela zaposlenih enostavno ne odstopite in s tem ne presekate gordijskega vozla, kot so denimo pod Svobodo to storili nekateri drugi direktorji, denimo direktor FURS-a Ivan Simič, pa direktor UKC Ljubljana Jože Golobič?

RTV Slovenija je avtonomen javni medij in morebitni neutemeljeni pozivi politike k odstopu niso nekaj, kar bi lahko vzel resno. Kot sem že povedal, funkcija generalnega direktorja RTV Slovenija je vedno na prepihu, zato ta funkcija terja človeka s precej trdo kožo. V zadnjem času je bilo res nekaj odstopov direktorjev, vendar gre večinoma za direktorje, ki jih imenuje in razrešuje politika, zato ocenjujem, da so nekateri raje odstopili, kot da bi bili razrešeni.

Generalnega direktorja RTV Slovenija pa imenuje programski svet, ne pa vsakokratna politika. Ravno zaradi tega sem marca letos, ob veliki spremembi programskega sveta, šel prednje po zaupnico. Zaupnice politike generalni direktor RTV Slovenija za svoje delo ne potrebuje niti ne želi, pač pa mora vzdrževati korektno sodelovanje in komunikacijo z vsakokratno vlado, ki predstavlja ustanovitelja RTV Slovenija. Glede zaposlenih, ki me pozivajo k odstopu, pa ocenjujem, da gre za manjši del zaposlenih – RTV Slovenija ima namreč skoraj dva tisoč dvesto zaposlenih, je pa ta manjšina zelo glasna, zato se morda v javnosti ustvarja vtis, da gre za večjo skupino.

Na drugi strani so glasni glasovi, da naj bo plačevanje prispevka prostovoljno, oziroma nekateri celo menijo, da nacionalnega medija, takšnega kot je, sploh ne potrebujemo in bi bilo RTV najbolje kar razpustiti. Kako odgovarjate tem?

Mislim, da je naša dolžnost, da ustvarjamo program za prav vse skupine, ki obstajajo v Sloveniji. Smisel javnega medija je, da ustvarja vsebine, ki jih druge komercialne medijske hiše spregledajo, ker niso komercialno zanimive. In pa seveda, da smo objektivni, profesionalni in pluralni. To je ključno. Delno lahko razumem kritike, ki govorijo, da bi lahko v določenem segmentu naredili več za naše gledalce, predvsem v smislu objektivnosti, pluralnosti in tudi skrbi za določene ranljive skupine.

Desnosredinska politika in dobršen del strokovne in laične javnosti informativnemu programu RTV-ja očita močno pristransko poročanje skozi prizmo levega diskurza in pogleda na svet. So takšne kritike v vaših očeh upravičene?

Zelo težko to komentiram. Mislim, da lahko naredimo nek premik v smeri večje objektivnosti, profesionalizacije in pluralizacije in da je gotovo še prostor za izboljšavo.

Delno lahko razumem kritike, ki govorijo, da bi lahko naredili več za naše gledalce, predvsem v smislu objektivnosti in pluralnosti.

Je prihod Uroša Urbanije na mesto direktorja RTV poizkus uravnoteženja tega stanja ali kaj drugega?

Ne. Tukaj gre za to, da smo kar nekaj časa iskali direktorja. Trije krogi iskanja so bili neuspešni, ker kandidati niso dobili soglasja programskega sveta. Uroš Urbanija je dobil soglasje.

Je programski svet, kot je sestavljen sedaj, politični organ? Kakšne so vaše izkušnje s programskimi svetniki v tej in prejšnji sestavi?

Zagotovo programski svet ni politični organ. Ne prejšnji ne zdajšnji. Vsi si želimo, da bi razprava na programskem svetu potekala na čim višjem profesionalnem nivoju. Tukaj lahko tudi sam izrazim stališče, da ni vedno tako in tudi v preteklosti ni bilo. Organ politike pa zagotovo ni.

Kopja so se najbolj lomila na hrbtih nekaterih najbolj izpostavljenih televizijskih obrazov, kot je denimo Marcel Štefančič, ki se je iz oddaje Studio City moral posloviti, kot tudi sama oddaja. Danes ga lahko gledamo kot voditelja pogovora na vladni novinarski konferenci ob stotih dneh delovanja Golobove vlade. Kako gledate na to situacijo in tudi odhode nekaterih novinarskih kadrov iz RTV v levo politiko?

V določeni meri je to normalno. Vsak, ki pride na neko funkcijo, se mora obnašati tej funkciji primerno in ustrezno. V tem pogledu tudi ne vidim nekih težav z imenovanjem Uroša Urbanije za direktorja televizije. Ker izpolnjuje vse pogoje in ima izkušnje v medijih. Tudi odhodov iz novinarskih vrst v politiko ne dojemam kot zelo problematičnih. Gre za osebno izbiro posameznika, za karierno odločitev. Ne gledam na to tako, da bi potem zato postavljali pod vprašaj njegovo preteklo delo. Seveda je pa potem lahko problem reintegracije. To je večji problem. Da greš kot novinar v politiko in se potem vrneš v novinarstvo … to pa je lahko problem.

Kakšna je po vaše za RTV in državljane najbolj optimalna rešitev obstoječe situacije?

Mislim, da ključen problem RTV Slovenija ni politika, tudi ne programski svet, nadzorni svet, direktor … menim, da nič od tega ni vir naših težav. Vir naših težav je negotova finančna situacija. Od leta 2017 ustvarjamo izgubo. Kar ne bo šlo v nedogled. Izguba se vsako leto poglablja.

Ključno je, da bi ustanovitelj – država – povedal, kakšne načrte ima glede financiranja RTV Slovenija. Torej, ali bo šlo za spremembo višine prispevka ali bo šlo za spremembo načina financiranja. Ali pa bo določil, da nekaterih nalog, ki smo jih prej izvajali, pač več ne bomo izvajali. Da bi z nespremenjenim financiranjem, ob tem da je letna inflacija 11 %, da je cena energentov podivjala, da pričakujemo tudi dvig plač v javnem sektorju, ustvarjali in ponujali takšen obseg programa kot zdaj, gotovo ne bo šlo.

Torej, ključno je, da bi ustanovitelj povedal, kaj in kako si on kot tisti, ki dejansko določa pravila igre, znotraj katerih se potem mi avtonomno gibljemo, predstavlja, kaj od nas želi, pričakuje in tudi kakšna sredstva nam bo za to dal.

Odhodov iz novinarskih vrst v politiko ne dojemam kot zelo problematičnih. Gre za osebno izbiro posameznika, za karierno odločitev. Ne gledam na to tako, da bi potem zato postavljali pod vprašaj njegovo preteklo delo. Seveda je pa potem lahko problem reintegracije.

Kako gledate na morebitni referendum o RTV Slovenija – so spremembe, kot jih predlaga koalicija, potrebne ali ima prav opozicija, ki brani obstoječo ureditev?

Glede referenduma se ne bi rad opredeljeval, bi pa opozoril glede samega zakona, kot sem že povedal na odboru državnega zbora za kulturo. Pametne zakonodajne spremembe, ki se nanašajo na RTV Slovenija, bi sam pozdravil, kajti zakon je res star in v tem času je šel razvoj medijev naprej, ne samo pri nas, ampak tudi v tujini. Zagotovo so neke rešitve, ki bi jih po mojem mnenju veljalo udejanjiti. Vendar teh rešitev v tej sprejeti noveli zakona ni. Prav tako ni nobenih rešitev glede našega finančnega položaja ali obsega programa. Zelo problematično pri tej noveli, na kar sem tudi opozoril na odboru državnega zbora, pa je to, da so uporabili nujni postopek, čeprav pogoji zanj dejansko niso izpolnjeni. S tem so izločili vso javnost iz kakršnekoli razprave, kar mislim, da je zelo velik manko.

Kajti javnost je na koncu tista, ki plačuje naše programe, in javnost bi morala imeti glavno vlogo, da pove, kakšno javno radiotelevizijo si želi. Tako da v tem smislu bo morebitna referendumska kampanja verjetno priložnost, da se predstavijo argumenti za in proti. To je pozitivno, če bo do tega prišlo. Mislim pa, da bi bilo veliko primerneje, da bi že predlagatelj zakona to upošteval pri samem zakonodajnem predlogu. Ko je Janševa vlada leta 2020 prelagala precejšnje spremembe zakonodaje glede RTV Slovenija in medijev nasploh, je bila široka javna razprava. Tega zdaj ni bilo in to res manjka.

Javnost je tista, ki plačuje naše programe in javnost bi morala imeti glavno vlogo, da pove, kakšno javno radiotelevizijo si želi.

Na tem mestu bi želel gledalce pozvati k sodelovanju. Televizija bo v prihodnjih tednih ustvarila pet oddaj na temo vseh vidikov aktualnega predloga zakona o RTV. Prva oddaja bo 27. 9. Voditeljica in urednica oddaje bo Vida Petrovčič. Na njeno prošnjo smo dali javni poziv poslušalcem in gledalcem,  da postavijo morebitna vprašanja, ki bodo nato obravnavana v tej oddajah. Javni poziv najdete na tej povezavi.

Kakšno RTV si državljani zaslužimo?

Gotovo si zaslužimo objektivno, profesionalno radiotelevizijo v vseh pogledih. Z bogatim naborom različnih programov za različne skupine. Zagotovo ne smemo pozabiti za marginalne skupine, torej skupine, ki komercialno niso zanimive in ki jim druge televizije, radijske postaje in portali ne ponujajo zadosti vsebin … Mislim, da je to tisti fokus, ki ga moramo še bolj razvijati, in to je tudi ta razlikovalni element javne radiotelevizije v primerjavi z vsemi drugimi »konkurenčnimi« mediji …