Aljuš Pertinač, Požareport: Za Karavanke gre!

Aljuš Pertinač v svoji kolumni za Požareport piše o razpisu za gradnjo druge cevi predora skozi Karavanke.

Na razpis za izvajalca del je do izteka roka prispelo devet ponudb. Po podatkih Darsa o podanih ponudbah za izgradnjo vzhodne cevi karavanškega predora in ponudbenih cenah, je najnižjo ponudbo oddalo turško podjetje Cengiz Insaat Sanayi Ve Ticaret v višini 89,3 milijona evrov.

Od slovenskih gradbenih podjetij nobeno nima zahtevanih referenc, zato so se vsi domači gradbinci morali prijaviti v konzorciju s tujimi podjetji. Po drugi strani je turško podjetje Cengiz Insaat, ki je eno od zgolj dveh podjetij, ki sta se na natečaj Dars prijavili sami, po javno dostopnih podatkih do sedaj zgradilo 120 kilometrov cestnih in 80 kilometrov železniških predorov, skupaj torej kar 200 kilometrov predorov. Trenutno gradijo Turki 80 kilometrov cestnih in 30 kilometrov železniških predorov, skupaj torej 110 kilometrov. Mirno lahko ugotovimo, da je podjetje s takimi referencami bistveno bolj kompetentno za ocenitev stroškov gradnje predora, kot slovenska gradbena podjetja, ki nimajo zahtevanih referenc in so se zato morala vsa brez izjeme prijaviti skupaj s tujimi podjetji.

Kljub temu, da smo pokazali, da so Turki najboljša ponudba, je TV Slovenija v svojem prispevku vztrajala, da mora gradnjo dobiti slovensko podjetje. V ta namen so objavili izjavo prof. dr. Jožeta Damjana iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, da se vsak plačani evro slovenskemu podjetju v dobršnem delu vrne v slovenski proračun.

Dobro obveščeni viri iz gradbeništva pravijo, da ima Gorenjska gradbena družba, ki je drugi ponudnik na razpisu, po Sloveniji trenutno odprtih in nedokončanih vsaj 57 gradbišč, kjer povsod zamujajo z izvedbo del. Več kot 70 odstotkov strojev in tovornih vozil naj bi imeli najetih od dampinško plačanih podizvajalcev iz bivših republik nekdanje Jugoslavije.

Na podlagi lastnih izkušenj in navedenega sem trdno prepričan, da je v interesu slovenskih davkoplačevalcev, da Dars kot investitor zagotovi vsem ponudnikov enakopravno in pošteno obravnavo ter da posel gradnje druge cevi karavanškega predora dobi najugodnejši ponudnik, ki ima največ referenc in ki lahko garantira čas ter ceno gradnje, še napiše Aljuš Pertinač v svoji kolumni za Požareport. Naj se torej vsaj tokrat ali pa prav tokrat globoka država ne konča na Karavankah, ampak že pred njimi, še meni.