Ali bodo zaradi Nemčije propadla prizadevanja za prepoved motorja z notranjim izgorevanjem?
Uredništvo
- 4. 3. 2023 ob 19:25
- 15 komentarjev
POSLUŠAJ ČLANEK
Po novici, da se bo Nemčija morda vzdržala glasovanja o ukinitvi proizvodnje novih avtomobilov z bencinskim in dizelskim motorjem do leta 2035, je usoda zakona o standardih CO2 za avtomobile in dostavna vozila, o katerem so se dolgo pogajali, zdaj negotova.
Kar se je nekoč zdelo neizogibno – sporazum Evropskega parlamenta in Sveta o prenehanju proizvodnje avtomobilov z bencinskim in dizelskim motorjem oktobra 2022 – je zdaj na robu propada.
Zadnji korak v zakonodajnem postopku je uradno glasovanje držav članic o dokončnem sprejetju dogovora, ki je začasno predvideno za 7. marec. To glasovanje običajno velja za formalnost, saj so države na tej stopnji že jasno izrazile svoje namere na notranjih glasovanjih v Svetu, ki se jih udeležijo veleposlaniki držav pri EU.
Na predhodnem srečanju teh veleposlanikov je ena država glasovala proti, ena pa se je vzdržala. Vendar za sprejetje zakona ni potrebno soglasje, saj Svet deluje po sistemu "kvalificirane večine". Za kvalificirano večino je potrebnih 55 % držav EU, ki predstavljajo 65 % prebivalstva EU. Manjšina, ki bi glasovala proti, mora vključevati vsaj štiri države članice.
Toda kljub znakom, da bo Svet zakon sprejel, so nekatere države članice zaradi ogorčenja, ki je sledilo ratifikaciji zakona o emisijskih standardih CO2 za avtomobile in dostavna vozila v Evropskem parlamentu februarja 2023, spremenile svoje stališče.
Italija je napovedala, da bo na uradnem glasovanju zakonu rekla ne, saj jo skrbi, da bo zakonodaja škodovala proizvajalcem in potrošnikom. Tudi nemški minister za promet Volker Wissing je napovedal, da se bo največja država bloka vzdržala glasovanja, če Evropska komisija ne bo predlagala, da se po letu 2035 v novih vozilih z motorji z notranjim izgorevanjem dovoli uporaba e-goriv.
Wissing (FDP/Renew Europe) je novinarjem povedal, da bo Nemčija pristala na sporazum le, če bo Komisija pripravila predlog o tem, kako bo mogoče tudi po letu 2035 registrirati vozila z motorji z notranjim izgorevanjem, ki uporabljajo samo e-goriva.
"Evropska komisija mora zagotoviti, da bo omogočila registracijo vozil z motorji z notranjim izgorevanjem tudi po letu 2035," je dejal. "Potrebujemo vse možnosti, vključno z baterijskimi električnimi, vodikovimi in motorji z notranjim izgorevanjem, ki delujejo na e-goriva," je dodal. Wissing je tudi dejal, da je "vodji [EU za podnebne spremembe Fransu] Timmermansu ponudil pogovor, ki pa ga ni sprejel". Dejal je tudi, da napoved ne bi smela biti presenečenje za Evropsko komisijo, saj si Nemčija že več mesecev prizadeva za takšno izjemo.
Zdaj se evropski birokrati bojijo, da zaradi vzdržanosti Nemčije, nasprotovanja Italije ter zavrnitve podpore Poljske in Bolgarije ne bo dosežena raven prebivalstva, potrebna za kvalificirano večino, kar bi pomenilo, da zakon ne bo sprejet.
Po intenzivnih razpravah oktobra 2022 je bilo z Evropskim parlamentom dogovorjeno, da bo v zakon vključena uvodna klavzula, ki Evropsko komisijo poziva, naj do leta 2026 pripravi poročilo o tem, ali lahko e-goriva pomagajo Evropi doseči cilj 100-odstotnega zmanjšanja emisij CO2 za osebne avtomobile in dostavna vozila.
Vendar ta uvodna klavzula ni zavezujoča, kar pomeni, da se mora Evropska komisija sama odločiti, ali bo ta predlog upoštevala. Nemčija bi morda želela, da se ta določba prenese v glavno besedilo zakona, s čimer bi izvršni organ EU zavezala k predložitvi predloga o e-gorivih.
Vprašanje ostaja, ali Wissing to realno pričakuje – domneva se, da želi od Evropske komisije le zagotovilo, da bo ta uvodna izjava spoštovana. Vendar pa to postavlja Komisijo, zlasti vodjo za podnebne zadeve Fransa Timmermansa, v težaven položaj.
Timmermans ni skrival svojega prezira do e-goriv in je odločno dejal, da se ne smejo uporabljati v cestnem prometu, pri čemer se je skliceval na velike količine obnovljive energije, ki so potrebne za njihovo proizvodnjo. Če bi zdaj na zahtevo Nemčije dejal, da bo Komisija preučila vlogo e-goriv v avtomobilih, bi bilo to nerodno. Če se to ne bo zgodilo, bo Švedska, ki trenutno predseduje Svetu, morda zahtevala preložitev glasovanja in upala, da bo v tem času lahko rešila težave.
Če zakon ne bo dosegel kvalificirane večine, se bo treba o njem ponovno pogajati, kar pomeni, da se bodo ponovno začele razprave z drugimi državami članicami in Evropskim parlamentom.
Glede na to, da je bilo skupno stališče držav članic o zakonu težko doseženo v času francoskega predsedovanja, Francija ne želi ponovno odpreti razprave. Tudi druge države članice, zlasti Nizozemska in Češka, so izrazile strinjanje z zakonom v sedanji obliki.
Vendar bi se bilo tudi, če bi se vse države članice strinjale, da je treba dodati zavezujočo klavzulo za e-goriva, treba o tem na novo dogovoriti z Evropskim parlamentom, kar je velika ovira. Kljub nasprotovanju desnosredinske skupine EPP, ki je največja skupina v Parlamentu, je bil dogovor sprejet na januarskem glasovanju, pri čemer cilj 100-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2035 ni bil spremenjen.
Od poslancev Evropskega parlamenta, ki so podprli sveženj, bi bilo težko zahtevati, da sprejmejo spremenjeno različico. Zaradi potrebe po ponovnih pogajanjih bi se lahko trenutni mandat Komisije in Parlamenta, ki traja do leta 2024, iztekel, zato je prihodnost zakona negotova.
Kar se je nekoč zdelo neizogibno – sporazum Evropskega parlamenta in Sveta o prenehanju proizvodnje avtomobilov z bencinskim in dizelskim motorjem oktobra 2022 – je zdaj na robu propada.
Zadnji korak v postopku
Zadnji korak v zakonodajnem postopku je uradno glasovanje držav članic o dokončnem sprejetju dogovora, ki je začasno predvideno za 7. marec. To glasovanje običajno velja za formalnost, saj so države na tej stopnji že jasno izrazile svoje namere na notranjih glasovanjih v Svetu, ki se jih udeležijo veleposlaniki držav pri EU.
Na predhodnem srečanju teh veleposlanikov je ena država glasovala proti, ena pa se je vzdržala. Vendar za sprejetje zakona ni potrebno soglasje, saj Svet deluje po sistemu "kvalificirane večine". Za kvalificirano večino je potrebnih 55 % držav EU, ki predstavljajo 65 % prebivalstva EU. Manjšina, ki bi glasovala proti, mora vključevati vsaj štiri države članice.
Kako so glasovali slovenski evropski poslanci v Evropskem parlamentu, pa je pisal Peter Jerman v prispevku: "Za prepoved prodaje avtomobilov na bencin in dizel levi del naših evroposlancev. Romana Tomc vrača udarec"
Toda kljub znakom, da bo Svet zakon sprejel, so nekatere države članice zaradi ogorčenja, ki je sledilo ratifikaciji zakona o emisijskih standardih CO2 za avtomobile in dostavna vozila v Evropskem parlamentu februarja 2023, spremenile svoje stališče.
Italija je napovedala, da bo na uradnem glasovanju zakonu rekla ne, saj jo skrbi, da bo zakonodaja škodovala proizvajalcem in potrošnikom. Tudi nemški minister za promet Volker Wissing je napovedal, da se bo največja država bloka vzdržala glasovanja, če Evropska komisija ne bo predlagala, da se po letu 2035 v novih vozilih z motorji z notranjim izgorevanjem dovoli uporaba e-goriv.
Wissing (FDP/Renew Europe) je novinarjem povedal, da bo Nemčija pristala na sporazum le, če bo Komisija pripravila predlog o tem, kako bo mogoče tudi po letu 2035 registrirati vozila z motorji z notranjim izgorevanjem, ki uporabljajo samo e-goriva.
Proizvodnja e-goriva temelji na pridobivanju vodika. To poteka s postopkom elektrolize, ki razgradi vodo (npr. morsko vodo iz obratov za razsoljevanje) na komponenti vodika in kisika. Za ta proces in nadaljnje proizvodne korake je potrebna električna energija.
V drugi fazi postopka se vodik s pomočjo npr. sinteze Fischer-Tropsch združi s CO2, pridobljenim iz zraka, in pretvori v tekoči energent: e-gorivo. Pod visokim tlakom se vodik s pomočjo katalizatorja poveže s CO2. Ker se za proizvodnjo e-goriv uporablja električna energija, je postopek znan kot postopek "power-to-liquid": električna energija se pretvori v sintetično tekočino, ki jo je enostavno skladiščiti in preprosto prenašati.
Ta sintetična goriva je mogoče zgorevati v motorju z notranjim izgorevanjem, kar teoretično omogoča prodajo vozil z motorjem z notranjim izgorevanjem tudi po letu 2035.
V drugi fazi postopka se vodik s pomočjo npr. sinteze Fischer-Tropsch združi s CO2, pridobljenim iz zraka, in pretvori v tekoči energent: e-gorivo. Pod visokim tlakom se vodik s pomočjo katalizatorja poveže s CO2. Ker se za proizvodnjo e-goriv uporablja električna energija, je postopek znan kot postopek "power-to-liquid": električna energija se pretvori v sintetično tekočino, ki jo je enostavno skladiščiti in preprosto prenašati.
Ta sintetična goriva je mogoče zgorevati v motorju z notranjim izgorevanjem, kar teoretično omogoča prodajo vozil z motorjem z notranjim izgorevanjem tudi po letu 2035.
"Evropska komisija mora zagotoviti, da bo omogočila registracijo vozil z motorji z notranjim izgorevanjem tudi po letu 2035," je dejal. "Potrebujemo vse možnosti, vključno z baterijskimi električnimi, vodikovimi in motorji z notranjim izgorevanjem, ki delujejo na e-goriva," je dodal. Wissing je tudi dejal, da je "vodji [EU za podnebne spremembe Fransu] Timmermansu ponudil pogovor, ki pa ga ni sprejel". Dejal je tudi, da napoved ne bi smela biti presenečenje za Evropsko komisijo, saj si Nemčija že več mesecev prizadeva za takšno izjemo.
Zdaj se evropski birokrati bojijo, da zaradi vzdržanosti Nemčije, nasprotovanja Italije ter zavrnitve podpore Poljske in Bolgarije ne bo dosežena raven prebivalstva, potrebna za kvalificirano večino, kar bi pomenilo, da zakon ne bo sprejet.
Kaj bi se lahko zgodilo naprej?
Po intenzivnih razpravah oktobra 2022 je bilo z Evropskim parlamentom dogovorjeno, da bo v zakon vključena uvodna klavzula, ki Evropsko komisijo poziva, naj do leta 2026 pripravi poročilo o tem, ali lahko e-goriva pomagajo Evropi doseči cilj 100-odstotnega zmanjšanja emisij CO2 za osebne avtomobile in dostavna vozila.
Vendar ta uvodna klavzula ni zavezujoča, kar pomeni, da se mora Evropska komisija sama odločiti, ali bo ta predlog upoštevala. Nemčija bi morda želela, da se ta določba prenese v glavno besedilo zakona, s čimer bi izvršni organ EU zavezala k predložitvi predloga o e-gorivih.
Vprašanje ostaja, ali Wissing to realno pričakuje – domneva se, da želi od Evropske komisije le zagotovilo, da bo ta uvodna izjava spoštovana. Vendar pa to postavlja Komisijo, zlasti vodjo za podnebne zadeve Fransa Timmermansa, v težaven položaj.
Timmermans ni skrival svojega prezira do e-goriv in je odločno dejal, da se ne smejo uporabljati v cestnem prometu, pri čemer se je skliceval na velike količine obnovljive energije, ki so potrebne za njihovo proizvodnjo. Če bi zdaj na zahtevo Nemčije dejal, da bo Komisija preučila vlogo e-goriv v avtomobilih, bi bilo to nerodno. Če se to ne bo zgodilo, bo Švedska, ki trenutno predseduje Svetu, morda zahtevala preložitev glasovanja in upala, da bo v tem času lahko rešila težave.
Kaj se bo zgodilo, če uradno glasovanje ne bo uspešno?
Če zakon ne bo dosegel kvalificirane večine, se bo treba o njem ponovno pogajati, kar pomeni, da se bodo ponovno začele razprave z drugimi državami članicami in Evropskim parlamentom.
Glede na to, da je bilo skupno stališče držav članic o zakonu težko doseženo v času francoskega predsedovanja, Francija ne želi ponovno odpreti razprave. Tudi druge države članice, zlasti Nizozemska in Češka, so izrazile strinjanje z zakonom v sedanji obliki.
Vendar bi se bilo tudi, če bi se vse države članice strinjale, da je treba dodati zavezujočo klavzulo za e-goriva, treba o tem na novo dogovoriti z Evropskim parlamentom, kar je velika ovira. Kljub nasprotovanju desnosredinske skupine EPP, ki je največja skupina v Parlamentu, je bil dogovor sprejet na januarskem glasovanju, pri čemer cilj 100-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2035 ni bil spremenjen.
Od poslancev Evropskega parlamenta, ki so podprli sveženj, bi bilo težko zahtevati, da sprejmejo spremenjeno različico. Zaradi potrebe po ponovnih pogajanjih bi se lahko trenutni mandat Komisije in Parlamenta, ki traja do leta 2024, iztekel, zato je prihodnost zakona negotova.
Povezani članki
Zadnje objave
Karikatura: Dolenjska ima vaške straže
27. 9. 2023 ob 7:15
Vroča tema: Kdaj bodo postavljene nove hiše, kako je z obnovo cest in kaj če ...?
26. 9. 2023 ob 17:09
Pismo iz Vrtovina: Kulturni dan
26. 9. 2023 ob 9:05
Ekskluzivno za naročnike
Karikatura: Dolenjska ima vaške straže
27. 9. 2023 ob 7:15
Pismo iz Vrtovina: Kulturni dan
26. 9. 2023 ob 9:05
Prihajajoči dogodki
SEP
27
22. Festival za tretje življenjsko obdobje
10:00 - 18:00
SEP
27
Plečnik in a-cappella: Mešani pevski zbor Obala Koper
20:30 - 22:00
SEP
28
SEP
28
Glasbeni aperitivi // Popotovanje med umetninami
18:00 - 19:00
SEP
28
Levstikov večer
19:00 - 21:00
Video objave
Vroča tema: Kdaj bodo postavljene nove hiše, kako je z obnovo cest in kaj če ...?
26. 9. 2023 ob 17:09
Odmev tedna: Psi lajajo, depolitizacija gre dalje
22. 9. 2023 ob 19:46
Izbor urednika
Slovenski srednji sloj molzna krava države. Prostora za nove davke ni
18. 9. 2023 ob 6:31
Kako so v Jugoslaviji kradli in prodajali otroke
12. 9. 2023 ob 6:31
15 komentarjev
Kaj pa vem
Električni avtomobili so nekaj takega kot gorivo iz oljne repice. Ko pozabiš, koliko nafte se je porabilo za obdelavo polj z oljno repico in koliko pesticidov se je zmetalo na ta polja, je bio gorivo odlično. Ko pozabiš, koliko nafte in premoga se porabi za proizvodnjo elektrike, je el. avtomobil odličen. Na misel mi pride anekdota: ko zgubiš vžigalico pokuriš celo škatlico vžigalic, da najdeš izgubljeno. Resnično upam, da bo prevladala pamet.
mihec
Govoriti, da se naj motorji z notranjim zgorevanjem umaknejo iz proizvodnje je dovoljeno samo tepčkom, družboslovcem (razen nekaterih) in gimnazijskih maturantom.
Kdor ne pozna izračun energije (m x g x h) je pač ogromno prikrajšan in v bistvu oropan Resnica.
Seveda na Nizozemskem lahko govorijo o biciklih za v službo, kjer je ravnica. Pa naj debeluška Kovačeva to razloži kakšnemu, ki se vozi iz hribov vsak dan na šiht v Idrijo. Vsak, ki je majhne naravoslovca bo to razumel, ponoreli nedonošenčki iz Ljubljane pri 30 letih seveda tega ne zmorejo.
No in podobno je pri avtomobilih. Ne gre za avtoceste, gre za ceste z dostopom do vasi, kjer so klanci do 14%. Ali je kdo od nadebudnežev kdaj primerjal energijo potrebno za dvig težke baterije v avtu če se hočeš dvigniti na Vršič in koliko jo dobiš nazaj, ko se spustiš v Trento??? Bi šlo ali je spet pretežko.
Spet smo pri temeljnem razumevanju.
Primer pa kar iz Slovenije.
Tam nekoč velika tovarna in ljudje so slavili direktorje tja do 80 leta, ko so delali tovornjake za skladišča JLA . Saj poznate JLA, četrta največja armada na svetu BLA, BLA, BLA. (Po Kordišu je bilo to pravilno pravilno financiranje do 14% GDP!!! Lep primer totalnega cepca, bukovo seme!
Potem pa je prišlo leto 1991, ko ni bilo več naročil, pa so bili po proletarsko takratni vsi direktorji od 1991 v Tamu nesposobni! Za 8500 zaposlenih, ki so naredili okoli 4200 tovornjakov na leto, no bilo več prodaje, ker ni bilo več JLA. Morda pa je zato bila mirovna pobuda Kučana takrat zato, da bi dobili v južnih republikah delo. Prava sreča je da ni akcija uspela. Danes imamo moderno kovinsko predelovalno industrijo, cenjeno pri razvojnih vrhuncih v zahodnem svetu.
In isto sedaj malo zblojeni Nizozemci zahtevajo od Nemcev.
Najprej naj naredijo doma v družbi red, da ne bodo imeli kot Hitler koncept ešalonov smrti za evtanazijo na domu. In ko bodo globoko čustveni in napredni pospravili ešaloni smrti - (zdravniki morilci!!!) zadnjega pospravili Nizozemca ali Nizozemko bomo imeli najsevernejšo državo v Evropi ki bo imela črno prebivalstvo. To je prava podoba norega protestantizma!
In začenja se s Timermansom, malo zmedenim post socialistom, ki je navaden bogatun po Kordiševem razumevanju Che Guevare in Venezuele!!!
APMMB2
Vse kaže, da se avtomobili na električni pogon srečujejo z nepremestljivimi težavami. Z baterijami ni mogoče ustvariti ustrezne koncentracije enegije, ki bi gnala avtomobil. Za krajše realcije ob ugodnih temeraturah je tak pogon uspešen, za mrzle kraje in daljše reacije pa ne. Baterije, ki nudijo energijo so zahtevne , pred vsem zato, ker vsebujejo redke kovine. Te so same po sebi redke in je za njihovo pridobivanje potrebno vložiti ogromno energije. Tako na eni strani orihranimo nafto v avtomobilskem motorju, na drugi strani pa ogromne količine nafte porabimo za izluženje redkih kovin iz rude.Ko vse skupaj stehtamo ugotovimo, da je prihranek CO2 minimalen. Iz te moke ne bo kruha.
Je pa uvedba električnih avtomobilov nateg avtomobilske industrije, ki se zgleduje po elektroniki, recimo televizorjih: popolno zamenjavo televizorjev smo doživeli prvič, ko smo belo črne zamenjali za barvne. Drugič smo jih morali zamenjati, ko so nam ponudili "podolgovate" .Tretjič, ko so nam ponudili elektronske in sedaj nam pretijo še s 5G, pa potem še s 6G itd.
Pri avtomobilih to ne bo šlo, saj tehnologija električnih baterij ne more slediti napredku, saj se je ustavila na meji, ki je ni mogoče preseči.
marko272
Evropi grozi propad, če tehnološko ostane na fosilnih gorivih. Če se bo razvoj el. avtomobilov nadaljeval s trenutnim tempom, bo prodaja fosilnih čez 10 let zanemarljiva. Že če se samo razpolovi in Evropska industrija ne bo pripravljena, bo hudo. Prepoved prodaje (ne proizvodnje) je po mojem zato bolj znak avtomobilski industriji, da bodo potrebne spremembe. Npr. Italijanski.
Vztrajanje Nemčije na sintetičnih gorivih je zaradi energetske potratnosti, ki je omenjena tudi v zgornjem članku, le politično všečna poteza, ali pa bodo to izkoristili za miniranje celotnega sporazuma.
Rok Bajc
Samo preberite si clanek ki sem ga objavil, dva dela sta. Pa boste malo spoznali kako "cista" je zelena energija. In kaj je kitajska zrtvovala da je v neskoncni prednosti. Ce mi v destih letih ustavimo na hitro naso industrijo bo kitajska preplavila evropo s svojo tehnologijo. Ki ne temelji na cistih virih. Rudniki niso nic boljsi. Seveda pa moramo skrbeti za napredek. Samo ne da se ustrelis v obe koleni potem pa zelis tekmovati naprej.
Teodor
Ja potem pa ni problema, tudi konjske vprege so izumrle same od sebe, nihče jih ni prepovedal. Če imaš prav bo tudi motor na notranje izgorevanje izumrl, brez da bi birokrati odločali o preferencah potrošnikov in poslovni politiki proizvajalcev.
Rokc5
marko272: verjetno namiguješ na prevlado v EV segmentu s strani ameriške Tesle in recimo kitajskega NIO-ta in BYD. To morda delno drži. Ampak tu je vprašanje ali je realno masovna elektrifikacija možna???? Sam mislim, da se bodo bolj uveljavili hibridi, samo v premium segmentu bo elektrika. Da ne govorimo o tem, da je veliko Ev-jev težkih SUV-jev, kjer zopet modeli avtomobilov potem zaradi teh karakteristik ne dajejo od sebe željenega dosega (ki dodatno niha glede na letni čas itd.). Ta boom EV-jev mi deluje podobno kot takrat dot-com balonček leta 2000 ko so nerealne želje glede razvoja interneta prehitele realnost za 10-20 let. Torej lahko sedaj v primeru EV-jev sklepamo, da bo prehodno obdobje še daljše, 20-40 let. Vprašanj je preveč, recimo kako bo z tovornim prometom, kjer baterije niso opcija, vodikove tehnologije kot alternativa pa niso še realne? Baterije so težke in za tovorni promet niso opcija. In navsezadnje, kako je z infrastrukturo?????? Je polnjenje realna opcija, z izmenjavo baterij v vozilih se ukvarjajo edino Kitajci (mislim, da že prej omenjeni NIO).
rasputin
To je še en dokaz, da je Evropa pod načrtnim udarom in da ji preti gospodarsko, kulturno demografsko in splošno civilizacijsko uničenje. Evropski politični razred zavestno izvaja agendo uničenja Evrope, ki jo pišejo predvsem v Washingtonu, Bruslju, Londonu, Parizu in Jeruzalemu.
Tehnicol
Seveda, rešitev je kaj drugega kot ''Rusky Mir'' ane, z brutalnim diktatorjem na čelu ki zagiftava ljudi z radioaktivim materialom, vest pa si opere v ledeni luknji pri nekem samostanu.
Rok Bajc
Iskreno upam da bodo propadli tako neumni nacrti. In ne samo zaradi nemcije, upam da bodo vsi sprevideli da je ta zelena energija en velik bull shit.
Rok Bajc
Ta clanek dobro prikaze to ttps://www.portalplus.si/mobile/5176/kitajska-i/
Andrej Muren
Da bi le uspeli preprečiti to neumnost o prepovedi vozil z notranjim izgorevanjem! Če se bo to zgodilo, Evropo in Slovenijo z njo čaka gospodarska katastrofa v obliki milijonov izgubljenih delovnih mest, pa še veliko večja izpostavljenost Kitajski, ki je največja svetovna dobaviteljica redkih kovin. Ali bomo res starost morali preživeti v revščini, pa ne zaradi višje sile, temveč zaradi pokvarjenih levuharjev, ki poskušajo uničiti zahodno civilizacijo na vse možne načine?
AlojzZ
Se strinjam. Tako grobo vmešavanje v gospodarstvo ne more biti nikoli dobro . Ne rečem, če bi šlo za zaščito EU industrije. Pa še takrat ni dobro na laži o CO2 graditi.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.