Ali bi danes Prešeren pisal tudi besedila za ansamble

Marjan Stare s kitaro in član Alpskega kvinteta Vinko Sitar. Foto: Arhiv Ivana Sivca

Ob slovenskem kulturnem prazniku oziroma ob obletnici smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna vedno na veliko razpravljamo o kulturi, tako nekdanji, ki nas je obdržala pri življenju, kot o zdajšnji, ki v megli išče odrešilna pota. Končnega recepta seveda ni. Da pa imamo tudi o tem dva milijona mnenj, je po svoje razumljivo, saj skorajda ni Slovenca, ki ne bi vsaj v mladosti zagrešil verza ali dveh. 

In kako je s sodobnim uporabnim pesništvom? Glede tega imam sam kar nekaj izkušenj. Za ansamble sem napisal več kot tri tisoč besedil, po Prešernovem vzoru pa sem ustvaril tudi Sonetni venec z akrostihom V imenu ljubezni. Vse po metričnih in drugih pravilih, vendar … Šele tedaj, ko sam – če imaš za to vsaj kanček talenta – nekaj ustvariš, začneš bolj ceniti druge ustvarjalce. Prešeren je zame evropski, če ne svetovni pesniški genij, ki ga veliko premalo cenimo. Da bi o njem in njegovi pesniški muzi približal bralcem pravo podobo, sem napisal o njem in Juliji tri knjige: Ribčev dohtar, Julija iz Sonetnega venca in Resnica o Prešernu. 

Avtor prispevka je Ivan Sivec.

Za ogled se:

Naroči se
Naročnina že od:
8,25€
na mesec
Prijavi se
Ste že naročnik?
Želite prebrati ta članek?
72-urni dostop do naročniških vsebin:
3,95€

Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom. Oglejte si naše naročniške pakete.

Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin? Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski številki 059 020 000 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.