Aleksander Čeferin razhudil Angleže z manevrom, s katerim bi na čelu Uefe lahko ostal do 2031

Zajem slike s spletne strani BBC
POSLUŠAJ ČLANEK

Zdi se, da se skorajda na tedenski ravni ponavljamo, a Aleksander Čeferin je zopet pod žarometi nogometne javnosti. Tokrat zaradi tega, ker želi s posegom v statut omogočiti, da bi bilo za predsednika Uefe možno kandidirati tudi po izteku sedanjega mandata leta 2027.

Proti temu se je zbrala konkretna angleška opozicija, na čelu katere je nekdanji izvršni direktor Manchester Uniteda David Gill. Čeferinu v primeru, da bo predlog februarja tudi na glasovanju, očitajo nedemokratičnost in vračanje Evropske nogometne zveze v mračne čase.

V angleških medijih te dni prah dviguje zaenkrat še domnevni (čeprav je glede izjav Uefe jasno, da takšen poskus obstaja) poskus predsednika Uefe Aleksandra Čeferina, da spremeni statut evropske nogometne zveze, ki bi mu omogočila še en predsedniški mandat. 

Več angleških medijev je namreč zapisalo, da naj bi izvršni odbor Uefe na seji prejšnji teden razpravljal o več spremembah statuta, med njimi tudi dopolnilu, ki bi Čeferinu omogočilo še en predsedniški mandat. Po poročanju BBC naj bi predlagana sprememba pojasnila, da Čeferinov »polovični« prvi mandat ne šteje v kvoto celotnega mandata in bi zato Slovenec lahko leta 2027 kandidiral za četrti (oz. po novi interpretaciji tretji) mandat in ostal na položaju do leta 2031. 

Čeferin je namreč prvi mandat na mestu predsednika Uefe nastopil leta 2016, ko je po manj kot dveh letih mandata nasledil Michela Platinija, ki je zaradi korupcijske afere odstopil. O predlaganih spremembah statuta bo Uefa odločala na februarskem kongresu v Parizu, za potrditev predloga pa je potrebna dvotretjinska večina 55 članic zveze.

Do zamisli s posnemanjem predsednika Fife Infantina

Zanimivo pri tem je, da je eden od Čeferinovih predlogov, ki so mu tlakovali pot do predsedniške funkcije v Uefi, bila tudi omejitev števila mandatov v Uefi. Čeferin se je ob prvi izvolitvi javno zavzel za omejitev števila mandatov na čelu Uefe (na tri) in za večjo transparentnost v evropski nogometni organizaciji.

Idejo je Slovenec najbrž dobil pri svojem tekmecu, predsedniku mednarodne nogometne zveze Fifa, Gianniju Infantinu. Tudi on je namreč na Fifo vskočil sredi mandata, ko je predhodnik Sepp Blatter ravno tako kot Platini odšel predčasno. Infantino si je zato izboril možnost, da lahko kandidira še za dodaten mandat in na čelu Fife ostane do leta 2031. Prvih 39 mesecev, ko je vodil mednarodno nogometni zvezo, se tako ne šteje v kvoto treh mandatov, ki so največ dovoljeni.

Uefa med vrsticami potrdila, da je poskus resničen

Tak predlog Čeferina tudi za Uefo naj bi po zapisih zmotil predvsem člana izvršnega odbora, nekdanjega direktorja Manchester Uniteda Davida Gilla. Ta trdi, da bi takšno početje bilo nedemokratično, hkrati pa bi Uefi grozilo, da se bo vrnila v stare in temačne čase. 

Pri Uefi so v odzivu na zapise poudarili, da je že v obstoječem statutu Uefe pojasnilo o veljavnosti omejitve števila predsedniškega mandata. Predpis naj bi bil zdaj po priporočilu pravne službe zveze zgolj nekoliko dopolnjen, vendar, kot so dodali, brez vsebinske spremembe.

Čeferin tokrat z izzivalcem

Če bo Čeferinu uspel pravni manever za vnovično kandidaturo, pa tokrat očitno ne bo edini, ki se bo potegoval za predsedniško mesto Uefe. Kot poroča angleški Indepentent, podporo za to, da bi izzval Čeferina, zbira predsednik nogometne zveze Romunije Razvan Burleanu. 39-letnik je aktiven tako v evropski kot svetovni nogometni organizaciji, kot kandidat iz evropskega vzhoda pa bi Čeferinu lahko mešal štrene, saj si je preko nogometnih zvez tega dela Evrope pot na čelo Uefe tlakoval tudi Slovenec. 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike