Aktivistko Niko Kovač smo ujeli na laži pri akciji za politično korist Gibanja Svoboda

Nenad Glücks
Vir: X Inštitut 8. marec

Bližajo se volitve za Evropski parlament (9. junija) in za dosego političnih ciljev so očitno dovoljena vsa sredstva. Tako je začel Inštitut 8. marec pod vodstvom direktorice Nike Kovač pred nekaj tedni z vseevropsko državljansko pobudo Moj glas, moja izbira (My Voice, My Choice), v okviru katere se zavzemajo za »varno in dostopno umetno prekinitev nosečnosti v Evropi«.

Akcija je vseevropska, koordinira pa jo ravno Inštitut 8. marec in kot po naključju poteka ravno v času volilne kampanje za evropske volitve. Če bo pobuda v enem letu prejela milijon izjav o podpori iz najmanj sedmih članic EU, se bo Evropska komisija morala odzvati in odločiti, ali bo ukrepala glede zahteve. Ni nujno, da pobudi sledi, mora pa svojo odločitev obrazložiti. Pobudniki in pobudnice opozarjajo, da več kot 20 milijonov žensk v Evropi nima dostopa do varnega splava. Želijo, da bi EU sprejela finančni mehanizem, ki bi omogočal ženskam iz držav, kjer zaradi zakonodaje nimajo dostopa do splava, da tega varno in brezplačno opravijo v drugi evropski državi.

Naključij ni

Seveda ni naključje, da so izbrali ravno ta čas za akcijo. Niti ni naključje, da sta se nemudoma po začetku zbiranja podpisov ob aktivistkah 8. marca v Ljubljani znašla premier Robert Golob in njegova partnerka Tina Gaber, pobudo podprla in se skupaj z njimi fotografirala ter vse skupaj oznanila javnosti. Ob Niki Kovač in njenih kolegicah so se takoj znašli tudi kandidati Gibanja Svoboda na evropskih volitvah ter njihovi poslanci in oddali svoje podpise podpore. Pri Svobodi so celo zapisali, da je bil Golob »prvi premier katerekoli države v EU, ki je podprl kampanjo«, prav tako je podpis oddala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. V ozadju pobude gre torej za premišljeni del predvolilne kampanje Svobode za dosego boljšega rezultata na evropskih volitvah. Podobno kot pri na vrat na nos napovedanem referendumu o legalizaciji marihuane, pri čemer se igrajo z javnim zdravjem predvsem mladostnikov.

Najprej manipulacija

Dovoljena so vsa sredstva, vse manipulacije. Celo laži. Te je izrekla Nika Kovač v prejšnji pogovorni oddaji Marcel na TV Slovenija. Oddaja sama je ponazoritev kršenja vseh novinarskih standardov nepristranskosti in profesionalnosti, njen voditelj izvaja klasični agitprop. Tudi RTV Slovenija, ki bi morala biti že po zakonu nepristranska, se posebej v času pred volitvami zlorablja za politično agendo Svobode. Toda Kovačeva je šla v prejšnji oddaji Marcel še nižje, v imenu strašenja volivcev pred domnevnimi poskusi ženskam omejiti dostop do splava po Evropi je uporabila laži v zvezi z Avstrijo. Začela je z manipulacijo. Dejala je, da je »v Avstriji splav v kazenskem zakoniku«. Iz tega lahko gledalec sklepa, da je prepovedan. A dejansko ni. V Avstriji je splav v času treh mesecev od zanositve legalen. Pa tudi po tem času, če gre za nevarnost za življenje ali zdravje nosečnice ali pa se predvideva, da bi se otrok rodil s hudimi mentalnimi ali telesnimi hibami. Če ne gre za to, je po preteku treh mesecev od začetka nosečnosti splav v tej državi nezakonit in kazniv.

Sledi laž

Pri nameri prikazati Avstrijo kot državo, kjer je splav pod vprašajem, je Kovačeva dejala še, da se tam »zdravniki dobesedno na papajah, na sadju, učijo, kako to opraviti, ker se ne smejo tega učiti«. Izjava je zvenela tako neverjetno, da smo zadevo preverili. Govorili smo z dvema ginekologoma Slovencema, ki delata v Avstriji (nista iz iste bolnišnice). Oba sta nam te navedbe zanikala, z imenom se ne želita izpostavljati.

Dovoljena so vsa sredstva, vse manipulacije. Celo laži. Te je uporabila Nika Kovač iz Inštituta 8. marec v oddaji Marcel na TV Slovenija.

Opozarjata, da se čiščenje maternice ne izvaja zgolj v primeru splava, pač pa tudi na primer, ko gre za krvavitve ali druge težave pri pacientkah. »Vsak specialist ginekolog, ki dela v Avstriji, mora znati očistiti maternico. Ne zgolj zaradi splava.« Eden od njiju nas je opozoril, da se sicer 90 odstotkov splavov opravi s tabletami, ne pa s kirurško metodo vakuumske aspiracije. Presenečen je bil nad trditvijo, češ da se zdravniki (specializanti ginekologije) v Avstriji izvajanja tega posega ne smejo učiti oziroma se zato učijo kar na sadju, na papajah. Seveda ne, poudarja, učijo se od starejših kolegov ginekologov mentorjev na način, da neposredno spremljajo dejanski poseg pri ženski. Kasneje ga opravijo tudi sami pod nadzorstvom mentorjev. Mimogrede, po ocenah se na leto v Avstriji opravi okoli 30 tisoč splavov.

Zakaj bi plačevali vsi?

In še o tem, da naj bi bil splav pri naših severnih sosedih zaradi plačljivosti omejen. Slovenskemu ginekologu, ki tam dela, se zdi povsem logično, da za umetne prekinitve nosečnosti ne gre denar iz skupne blagajne obveznega zdravstvenega zavarovanja (razen v primeru ogrožanja zdravja nosečnice), saj konec koncev ne gre za zdravljenje. Ob vsej dostopni kontracepciji ne razume, zakaj bi morali za splave plačevati vsi, kot to počnemo v Sloveniji. V večini držav to ni strošek vseh, dodaja.

Izbrano za naročnike
Molči, da se ne boš komu zameril
Starši in učitelji smo zgled prihodnosti družbe
Svoboda za žico
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

[Video] Aljuš Pertinač: »Plačujemo za stvari, ki jih ni, da lahko politika, ki bi jih morala urediti, ta denar porabi za vse kaj drugega.« (Odmev tedna, 9. 1. 2026)
  • 09. 01. 2026
ZOI Milano-Cortina 2026: Med športnim sijajem in kaosom
  • 11. 02. 2026
Bumerang
  • 11. 02. 2026