Akademski prostor kot polje političnega aktivizma

Foto: Shutterstock

Senat ljubljanske univerze je Evropsko komisijo pozval, naj Svetu EU predlaga zamrznitev sodelovanja izraelskih univerz in institucij pri evropskih raziskovalnih in razvojnih programih. Obenem je sklenil, da univerza ne bo vstopala v projektne konzorcije, v katerih bi sodelovale izraelske institucije. A več visokošolskih profesorjev opozarja: politika naj se ne vpleta v znanost, saj akademski prostor ne sme postati laboratorij za politični aktivizem.

Omejili sodelovanje z izraelskimi znanstveniki

Na dopisni seji, ki je potekala med 13. in 18. avgustom, je senat ljubljanske univerze odločal o nadaljnjem sodelovanju z izraelskimi univerzami in institucijami ter o podpori palestinskim študentom.

Sprejel je pet sklepov, med drugim tega, da ljubljanska univerza in njene članice do preklica ne bodo vstopale v projektne konzorcije, v katerih bi sodelovale izraelske univerze in druge izraelske institucije. Vlado so pozvali, naj vzpostavi štipendijski sklad za palestinske študente, ki bi želeli študirati na ljubljanski univerzi, Slovensko rektorsko konferenco pa so pozvali, naj sprejme enakovredne sklepe kot senat.

V sporočilu za javnost so dodali, da univerza ostaja zavezana etičnim načelom, akademski svobodi, spoštovanju človekovih pravic ter odgovornemu delovanju v mednarodnem prostoru. 

Omejevanje akademske svobode

Toda nekateri visokošolski profesorji opozarjajo, da gre za diskriminacijo. »Ne bi smeli zavračati sodelovanja z nekom samo zato, ker je iz določene države, saj posameznike in institucije s tem diskriminiramo tako, da jim pripisujemo odgovornost za nekaj, s čimer sploh niso nujno povezani,« je na x-u opozoril dr. Matej Lahovnik, redni profesor na Ekonomski fakulteti ljubljanske univerze. Kot je dodal, akademski prostor ne sme postati »laboratorij za politični aktivizem«.

»Ne bi smeli zavračati sodelovanja z nekom samo zato, ker je iz določene države, saj posameznike in institucije s tem diskriminiramo tako, da jim pripisujemo odgovornost za nekaj, s čimer sploh niso nujno povezani.«

Tudi dr. Žiga Turk, redni profesor na na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo ljubljanske univerze, ocenjuje, da pravne podlage za to odločitev ni. »Prepoved je tudi v nasprotju z 59. členom ustave,« je opozoril na X-u. Ta člen sicer določa, da je zagotovljena »svoboda znanstvenega in umetniškega ustvarjanja«.

Da raziskovalci iz političnih razlogov ne bi smeli biti na škodi, se strinja redni profesor na Pravni fakulteti ljubljanske univerze dr. Rajko Pirnat. »Nisem za to, da bi se v znanost vpletala politika – v nobenem primeru in tudi v tem ne,« je dejal za Domovino.

Da se v Gazi gotovo dogajajo vojni zločini, po njegovih besedah »ni nobenega dvoma in to je nesprejemljivo«. Vprašanje pa je, ali je takšen ukrep v skladu z akademsko svobodo. Za tiste, ki sodelujejo z izraelskimi kolegi, je to prav gotovo omejevanje te svobode, je še povedal.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike