Afera, ki je načela zaupanje v papeža Frančiška
Embed from Getty Images
Frančišek velja za ljudskega in zato izjemno priljubljenega papeža. A tudi on se je zapletel v neprijetno afero v zvezi s spolnimi zlorabami v Cerkvi, ki po besedah poznavalcev spodkopava njegovo verodostojnost in načenja zaupanje, ki ga ima pri širših množicah.
Na obisku v Čilu je namreč vzel v bran lokalnega škofa Juana Barrosa, ki mu očitajo prikrivanje spolnih zlorab. Frančišek je dejal, da gre z klevete in da se do sedaj še ni izpostavila nobena žrtev, ki bi prst usmerila v Barrosa.
A izkazalo se je, da je ena od čilskih žrtev pismo s podrobnim opisom zlorabe pristojnemu kardinalu Seanu O'Malleyu izročila že leta 2015, ta pa je obljubil, da ga bo posredoval papežu.
Vprašanje, ali je pismo papež tudi dobil, zaenkrat ostaja neodgovorjeno, kar še poglablja dvome v Frančiškovo verodostojnost. Vatikan je medtem določil posebnega odposlanca, ki se bo osebno srečal z žrtvami, kar so čilski verniki sprejeli pozitivno.
Papeževe besede o žrtvah spolnih zlorab, ki so sledile njegovemu obisku v Čilu, so dvignile veliko prahu. In čeprav je Vatikan dva tedna zatem le pričel z resnejšo preiskavo primera, je po mnenju Marie Collins, ustanovne članice vatikanske Papeške komisije za zaščito mladoletnih (ki je kasneje odstopila), že spodkopala verodostojnost, zaupanje in upanje v papeža Frančiška, piše Crux Now.
Leta 2015 je Irec, ki je bil prav tako žrtev spolne zlorabe, osebno predal pismo Čilenca Juana Carlosa Cruza kardinalu in bostonskemu nadškofu Seanu O'Malleyu, ki vodi zgoraj omenjeno komisijo. S pismom so želeli preprečiti, da bi papež Frančišek škofa Juana Barrosa premestil v čilsko škofijo Osorno (kar se je kasneje tudi zgodilo).
Na osmih straneh je Cruz podrobno opisal zlorabo; poljubljanje in ljubkovanje, ki ga je bil deležen s strani čilskega duhovnika Fernanda Karadime (za krivega ga je 2011 prepoznal tudi Vatikan). V pismu piše, da je bil Barros, skupaj še s tremi lokalnimi škofi, priča zlorabam, vendar jih je želel prikriti.
"Cardinal O'Malley je dejal, da ga bo predal papežu in nam kasneje potrdil, da je to storil in da se je o zadevi osebno pogovoril s papežem," pravi Collinsova. Cruz na posredovano pismo od papeža ni prejel nobenega odgovora, papež pa je na svojem obisku v Čilu dejal, da v obtožbah proti Barrosu ni bilo niti sledi dokaza in da so zatorej obtožbe zgolj "klevete".
Collinsova pravi, da se bodo žrtve, ki so videle ali slišale o papeževih besedah, še manj upale priti v ospredje, saj jim nihče ne bi verjel. "Kar je grozljivo, saj smo se tako trudili, da bi spodbudili žrtve, naj se izpostavijo, Cerkev je sporočala, da jim bo verjela. In potem najvišji cerkveni voditelj pravi, da ne verjame brez dokazov, kar je zelo škodljivo in velik korak nazaj."
Piko na i so dodale papeževe besede na letu iz Čila proti Rimu, ko je na vprašanje v zvezi z Barrosom izjavil: "Vi, pri vsej dobri volji, povejte mi o žrtvah, toda sam nisem videl niti ene, ker se niso izpostavile." Collinsovo so te besede šokirale. "Vedela sem, da je pismo prejel, in čutila sem, da ni možnosti, da ne bi vedel o preživelih žrtvah," je dodala in izpostavila, da je papež Frančišek ukazal vsem vatikanskim uradom, da je žrtvam treba odgovarjati.
Neupoštevanje te direktive s strani uradnikov Vatikana je bil glavni razlog za izstop Collinsove iz komisije za zaščito mladoletnih. "Nenavadno je, da v tem primeru, ko je on prejel nekaj od žrtve, ni odgovoril."
Po reakciji na papeževe besede, za katere je sam O'Malley dejal, da so žrtvam zlorabe povzročile veliko bolečino, je Vatikan malteškemu nadškofu Charlesa J. Scicluna dodelil nalogo raziskati primer. Sciclun se bo tako v ZDA osebno srečal z žrtvami. Potezo so pozdravili tako čilski katoličani kot duhovščina. Pozitivno jo je sprejel sam Juan Barros, ki pravi, da vsako papeževo odločitev pozdravlja z vero in veseljem.
A Collinsova opozarja, da je poteza iz Vatikana prišla s preveliko zamudo. Zato meni, da je epizoda nedvomno spodkopala kredibilnost, zaupanje in upanje v papeža Frančiška.
"Ljudje so imeli veliko upanja v tega papeža, in govorim zgolj o preprostih katoličanih v moji župniji, ki jim bo zdaj zelo težko. Ne morem razumeti in ne morem verjeti, da je prav ta papež v zadnjih tednih izjavil takšne stvari."
"Dejal je same prave poteze in izrazil je prave poglede na zlorabo, škodo in bolečino, vendar vsaj v tem primeru se njegova dejanja niso skladala z besedami, kar je žalostno," je še dejala.
Frančišek velja za ljudskega in zato izjemno priljubljenega papeža. A tudi on se je zapletel v neprijetno afero v zvezi s spolnimi zlorabami v Cerkvi, ki po besedah poznavalcev spodkopava njegovo verodostojnost in načenja zaupanje, ki ga ima pri širših množicah.
Na obisku v Čilu je namreč vzel v bran lokalnega škofa Juana Barrosa, ki mu očitajo prikrivanje spolnih zlorab. Frančišek je dejal, da gre z klevete in da se do sedaj še ni izpostavila nobena žrtev, ki bi prst usmerila v Barrosa.
A izkazalo se je, da je ena od čilskih žrtev pismo s podrobnim opisom zlorabe pristojnemu kardinalu Seanu O'Malleyu izročila že leta 2015, ta pa je obljubil, da ga bo posredoval papežu.
Vprašanje, ali je pismo papež tudi dobil, zaenkrat ostaja neodgovorjeno, kar še poglablja dvome v Frančiškovo verodostojnost. Vatikan je medtem določil posebnega odposlanca, ki se bo osebno srečal z žrtvami, kar so čilski verniki sprejeli pozitivno.
Papeževe besede o žrtvah spolnih zlorab, ki so sledile njegovemu obisku v Čilu, so dvignile veliko prahu. In čeprav je Vatikan dva tedna zatem le pričel z resnejšo preiskavo primera, je po mnenju Marie Collins, ustanovne članice vatikanske Papeške komisije za zaščito mladoletnih (ki je kasneje odstopila), že spodkopala verodostojnost, zaupanje in upanje v papeža Frančiška, piše Crux Now.
Namesto obsodbe papež govoril o klevetah
Leta 2015 je Irec, ki je bil prav tako žrtev spolne zlorabe, osebno predal pismo Čilenca Juana Carlosa Cruza kardinalu in bostonskemu nadškofu Seanu O'Malleyu, ki vodi zgoraj omenjeno komisijo. S pismom so želeli preprečiti, da bi papež Frančišek škofa Juana Barrosa premestil v čilsko škofijo Osorno (kar se je kasneje tudi zgodilo).
Na osmih straneh je Cruz podrobno opisal zlorabo; poljubljanje in ljubkovanje, ki ga je bil deležen s strani čilskega duhovnika Fernanda Karadime (za krivega ga je 2011 prepoznal tudi Vatikan). V pismu piše, da je bil Barros, skupaj še s tremi lokalnimi škofi, priča zlorabam, vendar jih je želel prikriti.
"Cardinal O'Malley je dejal, da ga bo predal papežu in nam kasneje potrdil, da je to storil in da se je o zadevi osebno pogovoril s papežem," pravi Collinsova. Cruz na posredovano pismo od papeža ni prejel nobenega odgovora, papež pa je na svojem obisku v Čilu dejal, da v obtožbah proti Barrosu ni bilo niti sledi dokaza in da so zatorej obtožbe zgolj "klevete".
Žrtve si bodo zdaj še manj upale spregovoriti o preživetih zlorabah
Collinsova pravi, da se bodo žrtve, ki so videle ali slišale o papeževih besedah, še manj upale priti v ospredje, saj jim nihče ne bi verjel. "Kar je grozljivo, saj smo se tako trudili, da bi spodbudili žrtve, naj se izpostavijo, Cerkev je sporočala, da jim bo verjela. In potem najvišji cerkveni voditelj pravi, da ne verjame brez dokazov, kar je zelo škodljivo in velik korak nazaj."
Piko na i so dodale papeževe besede na letu iz Čila proti Rimu, ko je na vprašanje v zvezi z Barrosom izjavil: "Vi, pri vsej dobri volji, povejte mi o žrtvah, toda sam nisem videl niti ene, ker se niso izpostavile." Collinsovo so te besede šokirale. "Vedela sem, da je pismo prejel, in čutila sem, da ni možnosti, da ne bi vedel o preživelih žrtvah," je dodala in izpostavila, da je papež Frančišek ukazal vsem vatikanskim uradom, da je žrtvam treba odgovarjati.
Uvedli preiskavo, a prepozno
Neupoštevanje te direktive s strani uradnikov Vatikana je bil glavni razlog za izstop Collinsove iz komisije za zaščito mladoletnih. "Nenavadno je, da v tem primeru, ko je on prejel nekaj od žrtve, ni odgovoril."
Po reakciji na papeževe besede, za katere je sam O'Malley dejal, da so žrtvam zlorabe povzročile veliko bolečino, je Vatikan malteškemu nadškofu Charlesa J. Scicluna dodelil nalogo raziskati primer. Sciclun se bo tako v ZDA osebno srečal z žrtvami. Potezo so pozdravili tako čilski katoličani kot duhovščina. Pozitivno jo je sprejel sam Juan Barros, ki pravi, da vsako papeževo odločitev pozdravlja z vero in veseljem.
A Collinsova opozarja, da je poteza iz Vatikana prišla s preveliko zamudo. Zato meni, da je epizoda nedvomno spodkopala kredibilnost, zaupanje in upanje v papeža Frančiška.
"Ljudje so imeli veliko upanja v tega papeža, in govorim zgolj o preprostih katoličanih v moji župniji, ki jim bo zdaj zelo težko. Ne morem razumeti in ne morem verjeti, da je prav ta papež v zadnjih tednih izjavil takšne stvari."
"Dejal je same prave poteze in izrazil je prave poglede na zlorabo, škodo in bolečino, vendar vsaj v tem primeru se njegova dejanja niso skladala z besedami, kar je žalostno," je še dejala.
Zadnje objave
[Video] Nataša Simončič: Takih težav ne privoščiš nikomur (Vroča tema, 30. 7. 2026)
30. 7. 2026 ob 19:49
Prižigati sveče je premalo za spravo!
30. 7. 2026 ob 19:00
Čebelarji ogorčeni zaradi umika prepovedi pesticidov; je lobi v Franciji premočan?
30. 7. 2026 ob 17:32
Zvišanje pomoči za kmetije: do 10.000 evrov za škodo zaradi požara ali strele
30. 7. 2026 ob 16:41
Netanjahu in bin Salman v Beli hiši – o čem so tekli pogovori
30. 7. 2026 ob 16:07
Luka Mesec svoji naslednici Mateji Ribič zvrtal 180-milijonsko luknjo
30. 7. 2026 ob 14:20
Bo vera določala šolske jedilnike? Ureditev prehrane pred ustavnim sodiščem
30. 7. 2026 ob 13:55
Ekskluzivno za naročnike
Razlika med izobraževanjem in usposabljanjem
30. 7. 2026 ob 6:00
Pogovor s člani dijaškega podjetja Eneruji
29. 7. 2026 ob 12:00
Besede
29. 7. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
JUL
30
Višarski dnevi mladih 2026
08:00 - 20:00
JUL
30
JUL
31
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
AVG
01
Razstava »Tunelski vid«
15:00 - 23:00
Video objave
[Video] Nataša Simončič: Takih težav ne privoščiš nikomur (Vroča tema, 30. 7. 2026)
30. 7. 2026 ob 19:49
Izbor urednika
Domovina št. 262: Pitna voda ali drekovod? Moč omrežja interesov
29. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 261: Raje kot otroke sprejemamo migrante
22. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
3 komentarjev
franc.medic
kakšnim diktatorjim Vidalom?
Kraševka
Andrej Turjaški....., hvala, da si tako lepo opisal ZGODOVINSKI dogodek, ki je rešil Evropsko CIVILIZACIJO.
Če bi bilo še živo Avstrijsko CESARSTVO, bi sigurno tudi v današnjih časih, vedelo KAJ NAM JE STORITI. Tudi PAPEŽA, takega, kot je bil Clement VIII., nimamo. Vrh EU, pa se tudi obnaša, kot, da je samemu sebi zadosten in ga drugo ne briga.
Če pogledamo v zgodovino Aleksandra velikega, v GRŠKO, RIMSKO, Avstrijsko, Italijansko..... se še nikoli ni zgodilo, da bi EVROPEJCI pomagali sami sebe uničiti.
Nesreča vrhu nesreče pa je, da niti PAPEŽA nismo dobili Evropejca. Koliko on pozna svetovno zgodovino ne vem. Upam pa si trditi, da premalo pozna zgodovino EVROPE in TURŠKIH upadov. Od papeža ne moremo zahtevati, da bi nas branil - dovolj bi bilo, da nas ne bi kritiziral. SAMOOBRAMBA mislim, da je dovoljena po civilnih zakonih in tudi Bog bi jo dovolil. Kaj pa papež ?
NatalijaL
Spolne zlorabe, posebej pa prikrivanje le-teh in pometanje smeti pod preprogo, so omajali ugled katoliške cerkve!
Zakaj mislite, da je odstopil papež Benedikt XVI? Zato, ker se ni počutil dovolj močnega, da bi se lahko boril proti vsem nečednostim, zlorabam in raznim finančnim mahinacijam!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.