4 stvari, ki jih morate vedeti v "kampanji" glede sprememb zakona o RTV

Uredništvo
Vir: pixabay.
Napovedane spremembe medijske zakonodaje, še zlasti v zvezi s spremembami financiranja RTV Slovenija, so dodobra vzvalovile politično ozračje tik pred parlamentarnimi počitnicami.

Na Domovini smo zbrali nekaj odzivov in izpostavljamo nekaj poudarkov, ki jih je potrebno poznati pred očitno še vročim časom poletne javne razprave.

1. Vlada ne more finančno uničiti RTV-ja - RTV s številkami zavaja


Generalni direktor RTV Igor Kadunc je domala od vsega začetka svojega direktorovanja poudarjal, da ima RTV premalo denarja in kot edino rešitev videl dvig RTV prispevka. Ob tem se pod njegovim vodstvom RTV nikoli ni resno lotila racionalizacije poslovanja.

Zato ni nenavaden silovit odpor ob predlogu vlade, da bi 8% obstoječega prispevka prerazporedili za financiranje STA in drugih medijev. Pri tem zlasti direktor Kadunc uporablja apokaliptična svarila, češ, da napovedane spremembe pomenijo "konec za to hišo".

Na te navedbe se je po torkovi izrazito neuravnoteženi razpravi na seji parlamentarnega odbora za kulturo (kjer je bilo med povabljenimi razmerje med nasprotniki in podporniki sprememb nekako 15:1) odzval na Twitterju tudi Mitja Iršič, svetovalec za odnose z javnostmi na ministrstvu za kulturo.

"Tudi če bi vlada to želela, tega ne more storiti," je zapisal Iršič in se pri tem skliceval na razsodbo (U-I-106/01-27), s katero je ustavno sodišče potrdilo, da 39. člen ustave (ki govori o svobodi izražanja in pravici do informacij javnega značaja) varuje poseben status RTV tako v smislu avtonomije kot zagotovljenega financiranja.



Iršič je še zapisal, da se vlada zaveda, da bo novi zakon padel na ustavnem sodišču, če ne bodo mogli dokazati, da ne bo posegal v finančno samostojnost zavoda. Iršič je prepričan, da bo vlada ustavnemu sodišču lahko dokazala, da bo zakon poleg pozitivnih proračunskih učinkov RTV-ju še vedno zagotavljal ustrezno financiranje in s tem samostojnost.

Gotovo se generalni direktor te zaščite dobro zaveda. Zato je še toliko bolj presenetljivo, da v javnih odzivih bije plat zvona o koncu RTV.

Dodatno ustvarja zavajajočo podobo tudi z navedbami, kot je recimo, da bi z izločitvijo oddajnikov in zvez bilo RTV odvzeto več kot 7 milijonov EUR, pri tem pa ne pove, da bi se seveda s tem znižali tudi stroški. (Na tovrstne manipluacije s strani vodstva RTV v intervjuju, ki bo jutri objavljen na Domovini, opozarja tudi nekdanji član nadzornega sveta RTV mag. Aleksander Igličar).

2. RTV je že začela izvajati kampanjo pred sprejetjem zakona (ali morebitnim referendumom) - in to nedostojno


Namenoma smo v naslov tega članka zapisali besedo "kampanja". RTV je namreč v zadnjem tednu sprožila silovito kampanjo za predstavitev in utemeljitev svojih stališč do predlaganih sprememb.

Po eni strani je to razumljivo, saj s tem brani svoje interese, a obenem vstopa tudi v konflikt interesov pri uravnoteženi predstavitvi problematike javnosti, ki ji je zavezana. Veliko kritik je bilo deležno izrazito pristransko vodenje ponedeljkove oddaje RTV danes in jutri o spremembah medijske zakonodaje.

Podobno tudi pogled na današnji MMC razkriva širino fronte, ki si jo lahko pri zagovoru lastnih stališč in interesov privošči ustanova s skoraj 100 milijoni letnega proračuna in več kot 2.000 zaposlenimi.


3. Ni problem neodvisnost RTV - problem je njena pristranskost


Eden najpriljubljenejših sloganov nasprotnikov vsakršnih sprememb statusa RTV je: "Neodvisne RTV ne damo!"

Dobra stran razprav, ki so se razplamtele v zadnjih dneh, pa je, da ima v javnosti čedalje več prostora razumevanje, da ni ključni problem RTV vprašanje neodvisnosti, ampak vprašanje nepristranskosti in pluralnosti.



RTV si je v času po izvolitvi Janševe vlade s svojo čedalje bolj izrazito in neokusno pristranskostjo naredila v javnosti kaj slabo uslugo. Poleg izrazitega nezadovoljstva konservativno usmerjenih gledalcev, ki smo ga nedavno zaznali v anketi na Domovini, pristranskost RTV-ja postaja moteča tudi za bolj sredinsko usmerjene gledalce.

Obenem postaja čedalje bolj jasno, da je nadaljnja radikalizacija nagibanja v levo destruktivna ne samo za celoten slovenski javni prostor, ampak tudi za samo RTV.

Zato se krepijo glasovi, ki pozivajo, da se javna RTV končno postane bolj pluralna. Prav nerazumljivo je namreč, da poslovno in programsko vodstvo RTV z radikalizacijo v levo od sebe odvrača znaten del državljanov Slovenije.

4. Odpor do "prispevka" se med ljudmi krepi - bolj se bo RTV upirala kakršnimkoli spremembam, več bo simpatij za radikalnejše rešitve


Če RTV koraka v smeri pluralnosti in nepristrasnkosti ne bo storila, bo odpor znatnega dela državljanov, gledalcev oziroma "odjemalcev električne energije" do nacionalne RTV naraščal.

In čeprav je, kot smo videli, financiranje RTV zaščiteno z ustavo, pa ni nemogoče, da se ne bi preoblikovanje financiranja nadaljevalo (še posebej, če bi koalicija v podobni sestavi dobila še en mandat).

Ne naenkrat, ampak po korakih, v smeri izvzemanja posameznih elementov iz sedaj obsežnega sistema ter njihovega prenosa pod druge načine financiranja, take, ki bi tudi bolj omogočali pluralizacijo javnega servisa, ki ga opravlja RTV.

Bolj se bo sedanja RTV upirala kakršnimkoli spremembam (kot smo temu priča danes), bolj se bo krepila v javnosti podpora radikalnejšim rešitvam. Zato je nerazumljivo brezkomprosimo upiranje kakšnikoli racionalizaciji poslovanja, ki bi prišla nasproti trenutnim vladnim ciljem sprememb, ki so - roko na srce - daleč od radikalnih.



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Najbolj udobno je Levici – kavči za vse, ne le za peščico!
  • 29. 04. 2026
Predlogu zakona o vladi se obeta podpora, na mizi še interventni zakon
  • 29. 04. 2026
Vključujoče varstvo, ki temelji na dediščinski etiki – strokovna in civilna javnost naj zaščiti Plečnikovo Ljubljano
  • 29. 04. 2026