27 let kasneje: Slovenci živimo mnogo bolje kot v SFRJ, a naša gospodinjstva po blaginji na repu evropskega povprečja

10
Uredništvo

Danes je dan državnosti, a mnogi ga ne praznujejo več s tistim veseljem in zanosom, ki sta narod prevevala ob propadu socialistične Jugoslavije in ustanovitvi samostojne ter neodvisne slovenske države.

Razočaranje se prepleta z občutkom, da smo takrat živeli bolje, čeprav slednje zanikajo tako vse statistike kot tudi realna situacija. 

A čeprav za večino materialnih dobrin danes delamo od tri do štirikrat krajši čas kot v socializmu, dejstvo ostaja, da slovenska gospodinjstva v primerjavi z drugimi članicami EU po blaginji vse bolj zaostajajo. V letu 2017 smo se po tem merilu uvrstili na rep evropskega povprečja. Ob Češki nas prehitevajo že druge nekdanje socialistične države kot sta Estonija in Litva.

Slovenci vsaj v materialnem smislu danes živimo mnogo bolje kot smo kadarkoli v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Ne samo nostalgični spomini na švercanje kavbojk, kave, pralnega praška in banan iz osovraženega kapitalističnega zahoda, to dokazujejo tudi uradne statistike.

Statistični urad je tako objavil podatke, da za osnovne življenjske dobrine (kavo, kruh, meso, sladkor, olje …) dane delamo trikrat do štirikrat manj časa, kot smo to pred osamosvojitvijo. Podobno velja tudi za avtomobil nižjega srednjega razreda. Za nov osebni avto Renault Clio tako danes delamo pol manj časa kot smo leta 1991.

Vseeno nismo, kjer bi lahko bili …

V okviru evropske unije pa materialno blaginjo gospodinjstev Eurostat meri z dejansko individualno potrošnjo (DIP).

Dejanska individualna potrošnja (DIP) je merilo za materialno blaginjo gospodinjstev. Nanaša se na vso blago in storitve, ki jih gospodinjstva kupijo in trošijo, kot tudi storitve neprofitnih institucij in vlad, ki so namenjene osebni potrošnji, kot so zdravstvo in izobraževanje. V primerjavi z BDP-jem je bolj primerno za primerjavo relativne blaginje potrošnikov v različnih državah.

Sodeč po ocenah iz leta 2017, je v EU-ju po različnih članicah DIP po standardih kupne moči nihal med 55 in 130 %.

Razlike v BDP-ju na prebivalca so med članicami še večje: v Bolgariji znaša manj kot DIP, zgolj 49 %, medtem ko je v Luksemburgu izrazito višje, kar 253 % evropskega povprečja. Slovenski BDP za leto 2017 znaša 85 % evropskega povprečja.

Dejanska individualna potrošnja na prebivalca po standardih kupne moči leta 2017. Vir: Eurostat

Slovenija na repu povprečja

Deset članic ima nadpovprečen DIP na prebivalca. Najvišji je v Luksemburgu, kar 130 %, sledita mu Nemčija in Avstrija s 120 %, ter Velika Britanija, Finska, Belgija, Danska, Nizozemska, Francija in Švedska, ki so nadpovprečne za 9-14 %. Izven EU-ja se lahko s svojimi rezultati primerjajo z Norveško, Švico in Islandijo.

Dvanajst članic se uvršča v evropsko povprečje. Najbolje v tej skupini se godi Italiji, Irski in Cipru, ki imajo DIP na prebivalca nad 90 %. Sledijo jim Španija, Litva, Portugalska in Češka. Najnižje v tej skupini pa se uvrščajo Malta, Grčija, Poljska, Slovaška in Slovenija, slednja s 77 % DIP na prebivalca.

Češka je Slovenijo na lestvici DIP prehitela za 3 %, Litva za 11 %.

Če gledamo BDP na prebivalca, Litva za Slovenijo sicer zaostaja za 7 %, nas je pa zato za 3 % prehitela Češka.

BDP na prebivalca v letu 2017 glede na povprečje EU-28

Po BDP na prebivalca je tako Slovenija na 16. mestu med 28 državami EU, po standardu DIP pa zgolj na 20 mestu med 28 državami.

Za Slovenijo sicer velja, da se je po DIP in v BDP na prebivalca do leta 2008 vztrajno približevala evropskemu povprečju, saj je tedaj že dosegla 80 % DIP, po kriznem letu pa se je začel zniževati, za razliko od DIP-a drugih nekdanjih socialističnih držav.

Šest članic po DIP-u močno podpovprečnih

Šest EU članic pa ima podpovprečen DIP na prebivalca, ki je od povprečja nižji za več kot tretjino.

Estonia, Latvija in Romunija se v tej kategoriji uvrščajo na najvišja mesta, sledita jim Madžarska in Hrvaška. Bolgarija se nahaja na dnu lestvice s 55 % DIP na prebivalca, ki se lahko izven EU primerja z DIP-om Črne Gore (57 %).

DIP dolgoročnih kandidatk za vstop v Evropsko unijo; Srbije, Makedonije, Bosne in Hercegovine ter Albanije se nahaja več kot 50 % pod evropskim povprečjem.

Ste prebrali članek?

V zadnjem letu dni ste petmilijonkrat odprli in prebrali naše strani. Za delovanje Domovine ne potrebujemo 5 milijonov evrov, niti 500 tisoč, niti 50 tisočakov. Za tekoče leto potrebujemo zgolj pol te vsote.

Manjka nam še nekaj tisoč evrov. Vsako nakazilo šteje, prosimo prispevajte

Print Friendly, PDF & Email
DELI

KOMENTARJI: 10

  1. Kdo je delal to statistiko ???

    Koliko od BDP imajo čez polovico zaposleni v gospodarstvu, ki ustvarjajo in določeni tehnični delavci v javnem sekturju, ki imajo izmerjeno normo, ostali državni ki riti guncajo pa – toliko da čaz mine.

    Polovica ali 2/3 dela enkrat dvakrat več časa za določen artikelj kod tisti parazitski.

    Prilagam osnutek plakata, katerega sem poslal vsem minustrstvom policijam sodiščem itd, zato tudi za vas ne more bit sporen.

    Ne brisat kod austroogarske zemljevide.

    *********povezava odstranjena, ker ne deluje (cilj na google drive zaprt z geslom)

  2. Mnogo bolje bi živeli,če nam ne bi bilo potrebno plačevati RKC-ja,oziroma naj bi jo plačevali s cerkvenim davkom,tako kot npr. v Nemčiji, tisti,ki jo potrebujejo.Seveda pa bi RKC, morala plačevati davke,tako,kot jih moramo plačevati, vsi pošteni državljani REPUBLIKE SLOVENIJE.

  3. Po mnogih virih je iz samsotojne Slovenije odteklo na tak in drugačen način okrog 60 mrd.
    Praktično za ta rop nihče ni odgovarjal in še bolj žalostno je, da ga nihče ni hotel prerečiti.
    Če bi ta denar ostal v Sloveniji in se v Sloveniji kot vsak kapital še plemenitil, bi danes Slovenija bila ne druga Švica, ampak bi krepko Švico prehitela.
    Tisti, ki so kradli in še kradejo in skrbijo, da denar še vedno odteka iz Slovenije, so vso krivdao naprtili Janezu Janši.
    Ljudje , volivci, državljani, Slovenci so to kupili in zato še vedno ne vedo, zakaj nismo Švica.
    Da bodo brez skrbi in da bodo še naprej kradli pa SDS ne sme sestaviti vlado.
    Slovenija mora ostati še naprej socialna država, kjer je dovoljeno najrevneše ropati in izkoriščati, bogataše in lumpe pa ščititi z vsemo sredstvi.

  4. APMMB2, točno ste pokazali na problem. Tudi to, zakaj se nekateri na vso moč trudijo, da VLADA ne bi bila sestavljena z SDS.
    Vse stranke, ki nočejo sodelovati v vladi s stranko SDS, dejansko podpirajo “ropanje državnih bank in s tem državo Slovenijo in vse državljane (razen tistih, ki so si v preteklih letih napolnili žepe”. Vse to je tolerirala PROTIKORUPCIJSKA in njeni predsedniki bi morali to jasno povedati. Prav zato sta se Klemenčič in KOS potrudila, da bi onemogočila vlado JJ. Odgovor zakaj, pa si vsak pameten lahko pojasni.

  5. Kraja drzave je v nasem primeru izvedena po scenarju. Vprasanje je ce se bo ta denar vracal nazaj kot je bilo misljeno. Bojim se da vpliv nekdanjih in danasnjih gospodarjev popusca. To pomeni da bo dokoncno izgubljen in bo Slovencem od Svice ostal samo svic.

  6. Bistvo blaginje v Švici ni to kdo je na oblasti temveč kot sem že večkrat napisal “Sistem upravljanja z javnim denarjem”
    Zato bi kot me je nekdo že opomnil ob istem centraliziranem sistemu upravljanja zamenjava oblasti z desno namest levo,prinesla sicer kratkoročno zaustavitev razipništva , klientelizma in korupcije, ampak samo kratkoročno in sicer za toliko časa dokljer se ne bi “hobotnice” zlizale z novo oblastjo.
    V tem smislu je kult osebnosti, ki ga nekateri gradijo na JJ velika napaka. JJ nima potrebnih ekonomskih in finančnih znanj ampak je obramboslovec, z vidika upravljnaj z javnimi financami je to podobno kot če bi na oblast postavili generala in čakali da se bodo izboljšali gospodarski kazalniki in standard.
    Tudi JJ sicer govori o potrebni decentralizaciji oz. regionalizaciji Slovenije vendar ne v smislu globalne spremembe sistema uptavljanja po Švicarskem ali morda Danskem ali Belgijskem modelu, če naštejem majbolj učinkovite siste.

Komentiraj