20 let kasneje – politična imena, ki (ni)so šla v pozabo

V četrtek, 13. 6. 2024, je v luči nedavnih volitev v Evropski parlament in glasovanja na posvetovalnih referendumih precej neopazno minila 20. obletnica prvih volitev v Evropski parlament v Republiki Sloveniji. Med kandidati, ki so bili na prvih volitvah 2004 izvoljeni za evropske poslance, jih je še vedno nekaj, ki na različne načine tudi po dvajsetih letih ostajajo vidni akterji na slovenskem političnem parketu.
Prve volitve v Evropski parlament v Sloveniji so potekale 13. junija 2004, torej mesec in pol po tem, ko je Slovenija 1. maja 2004 v družbi Cipra, Češke, Estonije, Madžarske, Latvije, Litve, Malte, Poljske in Slovaške postala polnopravna članica Evropske unije. Vstop omenjenih držav je pomenil daleč največjo širitev EU doslej tako po številu prebivalcev kot številu držav in je meje Evropske unije pomaknil močno na vzhod.

Med volilnimi rezultati iz leta 2004 in med rezultati letošnjih evropskih volitev se kažejo nekatere vzporednice, čeprav se je v dvajsetletnem obdobju v Sloveniji pojavljala pa tudi izginjala pisana paleta strank, med katerimi so bile najbolj prepoznavne tako imenovane stranke novih obrazov, katerih namen je bil ohranjati večino slovenskega volilnega telesa na levem polu oziroma vsaj znotraj leve sredine.
Ko fenomena novih obrazov še ni bilo
Pred dvajsetimi leti v Sloveniji še nismo bili priča fenomenu strank novih obrazov v tako veliki meri, kot se je to dogajalo v prihodnjih letih. Leta 2004 so si sedem mandatov evropskih poslancev razdelile samo parlamentarne stranke, kar pa se je v nadaljnjih volitvah spreminjajo in tudi letos se je med nove evropske poslance uvrstil kandidat stranke, ki je v slovenskem parlamentu še nikoli ni bilo.
Prepričljiva zmagovalka evropskih volitev leta 2004 v Sloveniji je bila NSi – Nova Slovenija – krščanska ljudska stranka (NSi), ki je osvojila skoraj četrtino vseh oddanih glasov oziroma nekaj manj kot 24 %. Rezultat ji je prinesel dva evropska poslanca: Lojzeta Peterleta in Ljudmilo Novak. Na drugo mesto se je uvrstila skupna lista Liberalne demokracije Slovenije (LDS) in Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DESUS), ki je z 22 % glasov osvojila dva poslanska mandata, ki sta ju zasedla Jelko Kacin in Mojca Drčar Murko. Slovenska demokratska stranka (SDS) je na tretjem mestu s 17,6 % prejetimi glasovi prav tako dobila dva mandata, za poslanca sta bila izvoljena Romana Jordan Cizelj in Mihael Brejc, ki je takrat zasedal mesto podpredsednika Državnega zbora. Kot zadnji stranki se je v Evropski parlament uspelo uvrstiti nekdanji predhodnici današnjih Socialnih demokratov Združeni listi socialnih demokratov (ZLSD), ki je s 14,5 % prejetih glasov v Bruselj za poslanca poslala takratnega predsednika Državnega zbora Boruta Pahorja. Njegova izvolitev je veljala za presenečenje, saj je mesto poslanca osvojil z zadnjega mesta na kandidatni listi ZLSD, izvolitev pa je bila posledica velikega števila prejetih preferenčnih glasov.

Nekoč vidni, danes jih ni več nikjer
Tako kot leta 2004 tudi v času letošnjih evropskih volitev Slovenijo vodi levosredinska vlada, ki pa je bolj kot v sredino nagnjena v levo. V času evropskih volitev 2004 je slovensko vlado vodil predsednik LDS Anton Rop, koalicijsko vlado, ki je imela 16 ministrov, pa so sestavljale LDS, ZLSD, DeSUS in Stranka mladih Slovenije. Koalicijo z levosredinskimi strankami je dva meseca pred evropskimi volitvami zapustila Slovenska ljudska stranka, ki je imela v vladi tri ministre.
Od teh strank sta aktivno prisotni v političnem prostoru le stranki Socialnih demokratov kot naslednica ZLSD in SLS, ki se ji je letos za malenkost izmuznil mandat v evropskem parlamentu, ostaja pa prisotna na lokalnem nivoju z župani in občinskimi svetniki. Pogojno prisotna je tudi še DESUS, ki je na zadnjih volitvah v Državni zbor izpadla iz parlamenta, letos pa se je brez večjega uspeha pojavila na kandidatni listi za evropske volitve.
Leta 2004 je na evropskih volitvah v Sloveniji nastopilo 13 strank oziroma list. Danes je jasno, da je obdobje dvajsetih let postreglo tudi z umikom velikega števila teh strank, ki jih danes ne zasledimo več. S političnega prostora je izginilo več strank, ki so se pred dvajsetimi leti potegovale za evropske poslance, med njimi najdemo Glas žensk Slovenije, Slovenija je naša, Stranko mladih Slovenije, SEG – stranko ekoloških gibanj Slovenije, Nacionalno stranko dela, Stranko slovenskega naroda, Demokratsko stranko Slovenije. Nobena od njih ni na evropskih volitvah leta 2004 osvojila več kot 5 % glasov, nekatere med njimi so osvojile celo manj kot 1 % glasov. Enaka usoda pa je doletela tudi Liberalno demokracijo Slovenije, ki je bila leta 2004 pomemben politični igralec, bila je največja vladna stranka, ki je imela tudi predsednika vlade, danes pa je razen v registru političnih strank in v eni izmed manjših slovenskih občin pravzaprav ne zasledimo nikjer več.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Za ustavno večino razuma v prihodnjem mandatu

(Jugo)nostalgija

Drsanje

Mate čaj kot zdrava alternativa kavi
Ekskluzivno za naročnike

Drsanje

Mate čaj kot zdrava alternativa kavi

Iz Ljubljane z ljubeznijo
Prihajajoči dogodki
Slavnostna akademija ob 80-letnici Alenke Puhar
Odtisni svoj grb (počitniška ustvarjalnica za otroke)
Mladen Bogić: Porečanka (muzejsko predavanje)
Video objave
Izbor urednika

Trump ukinja ameriški denar tudi za slovenske nevladnike in leve politične aktiviste

Pozabljeni Slovenci - Benedikt Kuripečič

3 komentarjev
xyz
Predvsem Lojze Peterle in Borut Pahor sta pustila pečat doma in v EU. Mogoče celo bolj v EU. Od ostalih 2004 izvoljenih EU poslancev pa še Jelko Kacin in Ljudmila Novak. Ostalih so bolj ali manj utonili v pozabo. Stranke so bile takrat na eni strani naslednice Zveze komunistov Slovenije (ZLSD) in Zveze komunistične mladine Slovenije (LDS), na drugi pomladne stranke, stranke, ki so nastale v času osamosvajanja. Tako se še danes pri nas delijo stranke na leve (naslednice Zveze komunistov Slovenije in Zveze komunistične mladine Slovenije) in desne (vse, ki niso naslednice Zveze komunistov Slovenije in Zveze komunistične mladine Slovenije). V Sloveniji je pač vse postavljeno na glavo : (ultra) konservativci so naslednice/nasledniki Zveze komunistov Slovenije in Zveze komunistične mladine Slovenije, ki/ker se na vso moč trudijo, da bi vse ostalo tako, kakor je bilo. Trenutno Svoboda, SD in Levica, ki pa gredo še korak dlje. Ne želijo si vrnitve v čas osamosvajanja, ampak v čas krvavega komunizma. So nedotakljivi, nad zakonom, na nasprotnike pošiljajo policijo, izvajajo politične čistke, takšne in drugačne pritiske do te mere, da novinarje z delovnega mesta vozijo z rešilcem ... Golob je šel še korak dlje : 7 žensk iz lastnih vrst je v dveh letih odstaviti z njihove politične funkcije, izigrava koalicijske partnerje in jih postavlja na rob preživetja, vlada z odloki, gre se strahovlado, da si nihče ne upa nič proti vladi v kamero/mikrofon povedati itd.
MEFISTO
Preskromno si ocenil prispevek Ljudmile Novak, ki so se ji volivci končno oddolžili tako, da so dali na čevelj.
Igor Ferluga
Tole 2004 je bila po osebnostih zelo močna zasedba evroparlamentarcev iz Slovenije. Po mojem brez dvoma močnejša kot 2024. Tudi če primerjam s hrvaškim zastopstvom, mislim da bo to v aktualem sklicu močnejše po političnih in intelektualnih referencah njihovega zastopstva. Se nekaj odstopa glede na takrat: polarizacija slovenskega zastopstva. Od pretežno sredinskih poslancev izrazito vsaksebi v levo in desno.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.