Župane SLS skrbi prenizka povprečnina in počasna pomoč vlade poplavljenim občinam. Balažic se ne predaja

Danes se je sestal Klub županov SLS. Pogovarjali so se o aktualnih težavah, s katerimi se soočajo župani, med drugim tudi o višini povprečnine in sanaciji škode, ki so jo povzročile poplave.

Pogovarjali smo se tako s predsednikom Kluba Francijem Rokavcem kot tudi predsednikom stranke Markom Balažicem, ki je povedal več o trenutnih aktivnostih stranke, kako bodo nastopili na evropskih volitvah, ter o strankinem stališču do ilegalnih migracij in ustanovitvi vaških straž na območju Ivančne Gorice.

V SLS Vlado pozivajo, naj dvigne povprečnino in resneje pristopi k sanaciji poplav

V Slovenski ljudski stranki se je danes sestal Klub županov. Slednjega sicer sestavlja 38 članov, od tega vseh 19 županov iz vrst stranke, kot tudi neodvisnih županov, ki niso člani stranke, a spadajo k njej svetovnonazorsko.

Na sestanku so ob robu pogajanj Vlade z občinami o višini povprečnin ter sanacije škode po poplavah sprejeli tri pomembna stališča. V SLS podpirajo prizadevanje združenj občin, da se povprečnine zaradi stroškov inflacije in dvigov plač uskladijo. Izračun stroškov za opravljanje obveznih javnih nalog trenutno znaša 823 evrov, vlada pa še vedno vztraja na 700 evrih. Hkrati vlado pozivajo, naj neha izumljati »rešitve«, ki nagrajujejo potratne občinske uprave (kot so npr. ukinitev spodbujanja skupnih občinskih uprav), ampak vse občine obravnava enako.

V SLS vlado pozivajo, naj resneje pristopi k sanaciji poplav, ki so prizadele velik del Slovenije. Občine do sedaj niso dobile skoraj nič sredstev, opozarjajo v SLS. Ključ za izračun škode v sistemu AJDA je grozljivo zastarel, opozarjajo, nedavno zbrani podatki pa posledično ne predstavljajo realne ocene škode.

Poleg tega v SLS vlado pozivajo še, naj z interventnim zakonom prenese pristojnost urejanja dela vodotokov na občine ter za to zagotovi sredstva Sklada za vode. Kot so povedali v SLS, morajo župani v tem trenutku kršiti zakon, če želijo zavarovati občane, državni koncesionarji pa svojega dela ne opravijo. Enako bi moralo po besedah SLS veljati za gozdne ceste.

Kot je na novinarski konferenci povedal predsednik stranke Marko Balažic, je »nesprejemljivo, da je po skoraj dveh mesecih od poplav Občina Litija prejela povračila v višini enega poleta premierja do Malega Lošinja oziroma tretjino stroškov izleta ministrice Ajanovič Hovnik v New York«. Stroški intervencije, za katere je Vlada jamčila, da jih bo poravnala, pa so znašali 200.000 evrov, je povedal Balažic.

Glede problemov, s katerimi se soočajo župani stranke SLS, smo povprašali predsednika Kluba županov SLS Francija Rokavca, sicer župana občine Litija. Glavni problem je trenutno določanje povprečnin za prihodnje leto, je povedal. Po sedaj veljavnem proračunu znaša 700 evrov, a je ta vrednost veliko prenizka, predvsem zaradi inflacije, rasti plač, tekočih stroškov prehrane itd. Povsem neprimerno in neustrezno je, da vlada ne razmišlja o rešitvah za dvig povprečnine, ne razmišlja pa niti o kompromisnem znesku 776 evrov, ki so ga predlagali v Združenju občin, je povedal Rokavec.

Povedal je tudi, da so za časa poplav občine opravile ogromno dela, tako na področju investicij, sanacije in popisa škode. Res pa je, da občine še niso dobile ustreznih sredstev s strani države, je izpostavil Rokavec.

Glede javnomnenjske podpore je Balažic optimističen

O tem, s čim se trenutno ukvarjajo v stranki, kako komentirajo nizko javnomnenjsko podporo (ta se giblje med enim in dvema odstotkoma), kako jo nameravajo dvigniti in kako bodo nastopili na evropskih volitvah, smo vprašali predsednika stranke SLS, Marka Balažica. Zanimalo nas je tudi strankino stališče do ilegalnih migracij in pojava vaških straž v občini Ivančna Gorica.

Balažic je povedal, da so v SLS aktivni na več nivojih. Danes je, kot smo že omenili, potekal Klub županov. Aktivni so tudi na področju samooskrbe s hrano. V Državnem svetu sta bila danes sprejeta dva veta, in sicer na zakon o živalih in na zakon o kmetijsko gozdarski zbornici. Če bosta oba podprta v Državnem zboru, v stranki napovedujejo vse pravne postopke, da zakona padeta. Poudaril je tudi, da so praktično edina stranka, ki opozarja na nedopustnost sklada za obnovo po poplavah v aktualni obliki izven proračuna in pod vodstvom Boruta Jamnika.

Konec prejšnjega tedna je evropski poslanec iz njihovih vrst, Franc Bogovič, na evropsko komisijo naslovil pismo glede poročila o vladavini prava. Poleg tega v stranki tudi gradijo lokalno mrežo, utrjujejo notranjo piramido ter se pripravljajo na evropske in parlamentarne volitve.

Priprave na evropske volitve aktivno tečejo. Kako bodo oblikovali listo, je še preuranjeno napovedovati, vse karte so po Balažicevih besedah odprte. Pogovori za sodelovanje z drugimi strankami so do določene mere rahlo zastali, ker želijo v stranki več informacij, predvsem o tem, koga si predstavljajo kot nosilce.

Glede javnomnenjske podpore je Balažic optimist, saj ni skrivnost, da je desnosredinskim strankam podpora nemalokrat podhranjena, marsikdaj tudi prihaja do presenečenj. Balažic meni, da bodo trendi podpore šli v pozitivno smer.

Glede migracij Balažic pravi, da jih Evropska unija ne zna urejati, zato imata tako EU kot posledično Slovenija težave. Z vidika človekoljubnosti in solidarnosti si sicer vsak zasluži, da zanj ustrezno poskrbimo, morajo pa za vse veljati enaka pravila, meni Balažic. Slovenija bi si morala prizadevati, da so migranti ustrezno sprocesirani. Ker niso, prihaja do varnostnih in ostalih tveganj. Situacija dolgoročno Balažica skrbi. Nemčija in Francija sta že napovedali, da ne bosta sprejemali migrantov iz Italije, pri tem pa je Slovenija v velikih težavah, če še Italija zapre mejo. Avstrija jo je na neki način že, če pa to stori še Italija, bo Slovenija postala žep za vse te ljudi, za katere ne bomo znali poskrbeti.

Pri problemu vaških straž vidi Balažic izraz nezaupanja v institucije. Pri tem bi morali zazvoniti rdeči alarmi, tako vladi kot ministrom, da ustrezno ukrepajo. V treh občinah, Ivančni Gorici, Grouspljem in Dobrepolju imajo zgolj eno policijsko patruljo, kar je definitivno premalo. Te stvari se sicer da rešiti dokaj enostavno, potreben pa bo večji angažma notranjega ministra in policije, je povedal Balažic.