Znamo v Sloveniji izkoristiti potencial verskega turizma? Kakšen vpliv ima na lokalno gospodarstvo?

Da je verski turizem v svetovnem merilu velik igralec v gospodarstvu, smo ugotovili že v prvem članku naše serije o tej tematiki.

Velik vpliv ima na razvoj lokalnih skupnosti in na razvoj infrastrukture samega kraja romarskega središča, prav tako na kvaliteto življenja lokalnih prebivalcev.

Preverili smo, kako stvari funkcionirajo na terenu.

Kaj potrebuje romarski kraj?

Da nek kraj uspe kot romarski, je potrebnih več dejavnikov. Prvi je seveda neka versko-kulturno-zgodovinska danost romarskega kraja in njegovih sakralnih objektov. Izkušnje pa kažejo, da ta za sodobnega romarja nikakor ni dovolj. O tem pričajo tudi številni nekoč cvetoči romarski kraji, ki pa so danes skoraj povsem zamrli.

Kot je za naš portal slikovito povedal bivši predsednik Turistične zveze Slovenije in župan občine Podčetrtek Peter Misja, so časi, "ko je mama spohala piščanca, ga dala v košaro in smo šli na romanje, nepreklicno mimo. Romar danes potrebuje celotno turistično ponudbo, ne samo cerkve in duhovnika, pač pa tudi ustrezno kulinarično spremljavo, še kakšen dodaten ogled znamenitosti ... Klasičnih romarjev, ki gredo samo v cerkev molit in domov, je zelo malo."

Misija prihodnost vidi tam, "kjer bodo znali sakralni objekti izkoristiti zgodovinsko in kulturno danost in jo povezati z lokalno skupnostjo. Ogromno je odvisno tudi od duhovnika oz. od tistega, ki duhovno oskrbuje sakralni objekt. Da se zna približati ljudem, da zna neke zgodovinske vire povedati na zanimiv način. Druga stvar, ki je potrebna za razvoj verskega turizma, pa je seveda tudi to, da je poskrbljeno za kulinarični del in pa še za kakšno dodatno ponudbo."

Znamo v Sloveniji izkoristiti romarski potencial?

Vsi naši sogovorniki so poudarili, da se ne zavedamo dovolj pomena verskega turizma in da na tem področju nismo dovolj aktivni. Ne na državnem ne na lokalnem nivoju. Romarski potencial pa seveda ni samo gospodarski, ampak je tudi verski in evangelizacijski. V Evropi število vernikov, ki se redno udeležujejo verskih obredov, že dolga leta strmo upada, medtem ko število romarjev stalno narašča.

Sandi Osojnik, župnik iz župnije Grahovo in voditelj številnih romanj, je za naš portal povedal: "V Sloveniji premalo izkoriščamo romarski potencial, ker je preveč župnikov zapečkarjev. Razlog je tudi ta, da je tudi duhovnikov vse manj aktivnih zaradi starosti in se jim ne da več hoditi po svetu. Verniki, ki si želijo na romanje, izbirajo krajše destinacije in za malo dni. So že starejši, pa tudi doma jih čakajo obveznosti (kmetija, vnuki …). To bi morali organizatorji romanj upoštevati. Slovenski romarski in drugi kraji bi gotovo bili zanimivi za tujce, pa žal delamo premalo reklame. Po mnogih občinah še vedno ni urejen določen itinerarij, ki bi prišlekom predstavil ogled glavnih znamenitosti."

Nekaj sogovornikov večjih slovenskih romarskih središč na vprašanja o sodelovanju cerkve z lokalnimi skupnostmi ni želelo odgovoriti. Po skopih odzivih smo sklepali, da sodelovanje povsod ne poteka gladko, in to v obeh smereh. Misja je povedal tudi: »V času svojega devetletnega predsednikovanja Turistični zveze Slovenije sem si zelo prizadeval, da bi sodelovanje s Cerkvijo spravil na višji nivo, a žal nismo bili preveč uspešni. Veliko je še neizkoriščenega potenciala. Imamo izjemne zgodovinsko-kulturno bogate sakralne objekte. Marsikje v tujini, kjer tega nimajo, se mnogo bolje prodajajo in privabijo bistveno več ljudi. Mnogo več bi morali narediti na tem segmentu.«

Tanja Arih Korošec iz družinskega podjetja Aritours, ki je na slovenskem tržišču že trideset let največji ponudnik romanj, je podobnega mnenja: »Mislim, da bi lahko v Sloveniji na področju romanj in verskega turizma naredili veliko več. Imamo ogromno čudovitih cerkva. Toda če so cerkve zaklenjene in ni duhovnikov, pač še tako zanimiva cerkev ne more biti romarska destinacija. Tudi glede gostinske ponudbe in ponudbe raznih trgovin z romarskimi spominki bi gotovo lahko storili več. Velik potencial so tudi tuji verski turisti.«

Tudi Dr. Andreja Eržen Firšt pravi, da ugotavljajo, da je romarski turizem povsem potisnjen na obrobje: "V Sloveniji se o romarskem turizmu ne govori. Ne na državnem ne na lokalnem nivoju. Destinacija za tujce smo že, k Mariji Pomagaj prihajajo romarji s celega sveta, od Azije do Amerike. Brez velikih sredstev, vloženih v promocijo. V Sloveniji imamo veliko izredno lepih cerkva, tako v mestih kot na podeželju. So del naše bogate kulturno-zgodovinske dediščine, ki pa je zaradi 'sakralnosti' objektov spregledana. Romarski turizem je obširna tema, ki se ji pri nas ne posveča pozornosti, ampak je potisnjena na obrobje. V zadnji nacionalni strategiji razvoja turizma so bili sakralni objekti enačeni s podeželjem. Z utemeljitvijo, da je večina cerkva na podeželju."