Znamenje, ki mi je spremenilo življenje

Anja Matušin iz Ljubljane je bila stara 38 let, ko so ji diagnosticirali najnevarnejšo obliko kožnega raka maligni melanom. »Bilo je grozno, bila sem v šoku. Spraševala sem se, če bom sedaj umrla,« se spominja obdobja pred natanko tremi leti, ko je izvedela za svojo diagnozo.

V Sloveniji vsako leto za nemelanomskim kožnim rakom zboli okoli 3000 ljudi, okoli 700 pa jih zboli za najnevarnejšo obliko kožnega raka melanomom. Zaradi te oblike raka vsako leto umre okoli 120 Slovencev. Glede na pojavnost kožnega melanoma je Slovenija na 8. mestu med državami Evropske unije, kar pomeni, da se ta oblika raka pojavlja pogosto. Večino primerov kožnega melanoma lahko preprečimo tako, da se izogibamo sončnim žarkom. Po podatkih Mednarodne organizacije dela in Svetovne zdravstvene organizacije je skoraj vsaka tretja smrt zaradi kožnega raka posledica izpostavljenosti UV-sevanju. Tudi Anja Matušin je prepričana, da je bil pojav melanoma, s katerim se je spopadla posledica prekomernega izpostavljanja sončnim žarkom v mladosti in pretiranih obiskov solarija. »Počela sem vse tisto, kar sem vedela, da ne smem, a nikoli si nisem mislila, da se to lahko zgodi meni,« pravi danes 41-letna Anja Matušin, ki je za svojo diagnozo izvedela po tem, ko je na stegnu opazila nenavadno majhno nagrbančeno črno znamenje.

»Pomotoma sem ga opraskala in takoj je zakrvavelo. Po nekaj dneh se je njegova velikost podvojila.« Obiskala je osebno zdravnico, ki jo je napotila na Dermatološko kliniko UKC Ljubljana pod »zelo hitro«, a jo pomirila, da verjetno ne gre za nič resnega. Po mesecu dni čakanja jo je v ambulanti sprejel specializant. »Popraskal je znamenje in znamenje je zoper zakrvavelo. Poklical je svojo nadzorno dermatologinjo, ki je takoj prepoznala nevarno znamenje: 'To je rak, to je rak,' je dejala: 'Kam ste pa gledala! To je sigurno že dolgo prisotno!!!' je vpila,« se spominja Matušinova. Po izrezu znamenja in pregledu tkiva se je pokazalo, da so bili strahovi upravičeni. »Ravno sem tekla, ko sem dobila sporočilo, naj se oglasim na kontrolnem pregledu. Analizirala sem vsako besedo, kaj bi lahko pomenila. Nato so me poklicali, da bi mi razložili, kaj pomeni izvid, ki so ga dobili. Klical je kirurg in mi povedal, da gre za melanom in da moram na Onkološki inštitut. Šok in jok,« se spominja. Ker gre za najbolj nevarno obliko kožnega raka, je zdravljenje na Onkološkem inštitutu potekalo hitro. »Vse je potekalo tako hitro, da sem imela občutek, kot da celotno situacijo opazujem s ptičje perspektive. Odneslo me je nekam daleč stran. Tesnoba. Nekaj so mi govorili. Nisem vedela, kje sem. Ne, to se meni ne dogaja. Kar naenkrat sem se znašla na Plastično kirurškem oddelku na Polikliniki. Kako sem prišla tja, se ne spomnim natanko. Skrbelo me je za plačilo parkirišča, kjer sem pustila avto ... Tega se spominjam.« Kljub vsemu je Anja Matušin imela srečo. Po dveh izrezih tkiva in odvzemu dimeljne lože bezgavk so bili njeni izvidi negativni in zdravljenje je bilo uspešno. Njeno zdravstveno stanje še vedno redno spremljajo, Anja pa je sedaj ambasadorka Zveze slovenskih društev za boj proti raku in pomaga osveščati o nevarnosti kožnega raka.

Izogibanje sončnim žarkom in redno pregledovanje znamenj

Tveganje za nastanek kožnega melanoma in druge vrste kožnega raka lahko znižamo, če upoštevamo pravila varne izpostavljenosti UV-sevanju, pove prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana: »Pomembno je, da se izogibamo soncu v času med 10. in 16. uro, spremljamo UV-indeks, se zaščitimo z oblačili, pokrivali, sončnimi očali, nanašanjem pripravkov za zaščito pred soncem z zaščitnim faktorjem 50 (ne pa manj kot 30) vsaki 2 uri na izpostavljeno kožo ter popolno opustitvijo uporabe solarijev.« »Eden izmed preventivnih ukrepov je tudi zgodnje odkrivanje kožnih sprememb, zato je potrebno samopregledovanje kožnih znamenj preko načina ABCDE ter tudi redni dermatološki pregledi kože, kar je še posebej pomembno pri ljudeh z večjim tveganjem za kožni melanom, to so predvsem svetlolasi in pegasti rdečelasci,« je še dodala doc. dr. Planinšek Ručigaj. Znanje Slovencev o dejavnikih tveganja za nastanek kožnega raka je pomanjkljivo, pravi, predvsem pa je slabše v primerjavi med leti 2011 in 2019. »Ugotovili smo, da so ljudje leta 2011 bolje prepoznavali dejavnike tveganja v primerjavi z letom 2019 – UV-sevanje so leta 2011 kot tvegano prepoznali v 88,3 odstotkih, leta 2019 samo v 65,3  odstotkih.«

Sončenje je še posebej tvegano za otroke

Velika izpostavljenost soncu do 10. leta starosti skoraj podvoji tveganje za razvoj kožnega raka kasneje v življenju, poudarja doc. dr. Barbara Perić z Onkološkega inštituta. Prav zato je sončenje še posebej tvegano za otroke. Pomembno je, da so otroci zaščiteni pred UV žarki in da dosledno pazimo, da ne prihaja do sončnih opeklin. »Okvare kožnih celic zaradi prepogoste čezmerne izpostavljenosti žarkom se začnejo že zelo zgodaj, pri prvem nezaščitenem sončenju dojenčka. To je nesporno,« pove dermatologinja mag. Metka Adamič in nadaljuje: »Dokazano je, da bi lahko, če bi v prvih 18 letih kožo redno in dosledno ščitili z zaščitnimi sredstvi s faktorjem SPF 15, zmanjšali tveganje za razvoj kožnega raka pozneje v življenju za 4/5. Sončne opekline v otroštvu predstavljajo dejavnik tveganje za poznejši razvoj melanoma. Otroška koža ni enaka odrasli, zahteva posebno in še bolj skrbno zaščito.«

Kaj pa vitamin D, ki je pomemben za našo imunsko odpornost?

Stališče Svetovne zdravstvene organizacije je, da so majhne količine UV-sevanja koristne za zdravje in imajo bistveno vlogo pri nastajanju vitamina D, vendar za vzdrževanje ustrezne ravni vitamina D v telesu v poletnem času zadostuje že od 5 do 15 minut izpostavljanja soncu na sicer že izpostavljenih delih telesa (obraz, dlani, roke) od dva- do trikrat tedensko. To pomeni, da lahko že s krajšim sprehodom na sončni dan dobimo dovolj vitamina D. Kot opozarjajo strokovnjaki, za zadostno raven vitamina D sončenje ni potrebno.

Varujte svoje oči

UV-sevanje povzroča tudi akutne in kronične okvare oči, med prve spada snežna slepota, med slednje pa prezgodnji nastanek sive mrene, degenerativne spremembe na roženici in veznici, 5–10 odstotkov kožnih rakov se pojavi na vekah. Ukrepe, ki jih je treba dodatno upoštevati pri izpostavljenosti soncu, če želimo ustrezno zaščititi tudi oči, izpostavlja oftalmologinja Ana Gornik z Očesne klinike UKC Ljubljana: »UV-indeks je za oko zavajajoč, saj se tudi brez neposrednih sončnih žarkov UV-sevanje odbija od površin, kar pa vpliva na večjo izpostavljenost oči. Zato se je treba zaščititi s pokrivali in s sončnimi očali, izjema so le otroci do 10. leta starosti, kjer je uporaba sončnih očal priporočljiva le v ekstremnih svetlobnih pogojih, kot so visoka nadmorska višina in ob vodi.«