Zmeda v političnem prostoru: kdo bi zdaj preganjal sovražni govor in kdo ščitil svobodo izražanja

Foto: Pixabay
Pred kratkim je bila predlagana novela zakona o varstvu javnega reda in miru, ki bi vsebovala globo za nedostojno vedenje do najvišjih političnih predstavnikov države. Seveda mora biti še sprejeta v državnem zboru, a vendarle je povzročila nemalo prahu. Iz ene strani slišimo, da je tovrstna globa potrebna, saj lahko toleriranje žaljenja, nadlegovanja itd. poslancev vodi v anarhijo. Na drugi strani pa slišimo očitke, da je s tem onemogočena svoboda govora, kritika vladajočih in izražanje lastnega mnenja.

Nekateri, kot npr. bivši varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, celo pravijo, da naj bi to pomenilo vrnitev v neke druge (totalitarne) čase. Države v glavnem sicer poznajo kazni za žaljenje vodilnih, a to je skoraj v glavnem omejeno na šefa države, se pravi bodisi na monarha bodisi na predsednika republike, glede na obliko vladavine. Tudi Slovenija ima ureditev, po kateri se lahko razžalitev, obrekovanje, opravljanje in žaljiva obdolžitev predsednika države kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Podobno velja za sramotenje tujih držav ali mednarodnih organizacij ali pa Slovenije same (sramotitev zastave, grba ali himne Republike Slovenije). Slovenska ureditev na tem področju je podobna evropskim standardom, le da je zaporna kazen v »jedrnih« državah (kot so Nizozemska, Belgija, Danska) do 3 leta.

Smisel tovrstnega kaznovanja je v tem, da šef države seveda predstavlja samo državo. Malo manj pogosto pa je izrecno sankcioniranje za žaljenje poslancev ali pa članov vlade. V zadnjem času je sicer prišlo do razmaha tovrstnih akcij. Spomnimo se recimo pljuvanja poslancev pred glasovanjem o Zakonu o nalezljivih boleznih, ali pa akcije kolesarjev na Kredarici.


Posnetek komentarja Jakoba Vida Zupančiča je na voljo na koncu prispevka.




Sam predlog ne vključuje sicer zgolj poslancev (katere so si mediji vzeli najbolj na piko), ampak tudi člane državnega sveta, člane vlade, sodnike na Vrhovnem in Ustavnem sodišču in celo njihove bližnje. V mnenjih, ki sem jih na hitro prej omenil, je kar nekaj ironij. Predlagatelj je bila sicer poslanska skupina SDS. Na desni strani imamo sicer veliko podpornikov svobode govora, hkrati pa so sami postavili sistem, ki bi lahko to potencialno omejil. Seveda se tu lahko postavi vprašanje, kaj natančno pomeni »prepir, vpitje ali nedostojno vedenje«. Glede na to, da nekateri pripadniki desne srenje zelo radi uporabljajo (predvsem na tviterju) dokaj krepke besede, je to nekoliko kontradiktorno. Na drugi strani političnega spektra pa imamo velike zagovornike sankcioniranja sovražnega govora, spletnega nadzora nad anonimnimi profili in spletne cenzure, ki bi po neki logiki morali sledeč predlog pozdraviti. A ga ne. Baje celo padamo v totalitarizem.
Novela je pokazala pragmatičnost v političnem prostoru: vse, kar pri nas politiki izrečejo, velja samo v nekem trenutku, lahko pa se hipoma spremeni.

Predvsem v zadnjih mesecih (čeprav je recimo Zlatko že novembra »pobaral« Milana Kreka, direktorja NIJZ) je postalo aktualno vprašanje meje dopustnega. Tudi to je bil verjetno glavni povod za predlog spremembe zakonodaje. Če postanemo preveč popustljivi in smatramo dejanja kot je Zlatkovo, ali pa kolesarsko nadlegovanje predsednika vlade in notranjega ministra, za sprejemljiva, potem začnemo počasi drseti v anarhijo. Tako so recimo minuli petek, anticepilci vdrli v studio, kjer RTV snema oddajo Odmevi. Šele takrat se je RTV »zbudila«. Zahtevali so povečanje varnosti.

Seveda je tako dejanje potrebno obsoditi, a na žalost je ravno RTV (in seveda tudi drugi mediji) velikokrat pogledala skozi prste tistim »pravim« protestnikom. Tolerančni prag se je ravno njim v prid močno zvišal, kar je nedvomno opogumilo tudi protestnike druge vrste. Počnemo, lahko pač kar hočemo, nihče nam nič ne more.

Iz tega vidika je omenjen predlog spremembe zakonodaje seveda upravičen, a je problem v tem, ker je večina tovrstnih žalitev prisotna predvsem na družabnih omrežjih. Mar potem žaljenje na družabnih omrežjih spada tudi sem? Če bi sklepali po analogiji, potem bi pač poslanska skupina SDS prišla zelo blizu ideologijam, ki so jih do nedavnega propagirale predvsem leve stranke (npr. nadzor sovražnega govora s pomočjo »Spletnega očesa«).

Do tovrstne novele se je težko opredeliti. Nedvomno ima svoje pluse, tako kot vsaka sprememba, pa ima tudi minuse. Je pa pokazala pragmatičnost v političnem prostoru, ne samo slovenskem, ampak tudi nasploh. Vse, kar pri nas politiki izrečejo, velja samo v nekem trenutku, lahko pa se hipoma spremeni. Je pa res, da so razna nadlegovanja, žalitve, pljuvanja poslancev postala stalnica, in se lahko potencialno razvijejo v kaj dosti hujšega, če ustrezno ne bomo ukrepali.

Ali bo novela sprejeta, in ali bo imela določen učinek, bo seveda pokazal čas, je pa na žalost dejstvo, da v Sloveniji nekakšno sankcijo na tem področju potrebujemo.


Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

OCT
06
Prvi petek
06:30 - 07:30
OCT
06
Za junake / FKK 1
19:30 - 21:30