Živeti v Sloveniji je lepo. A ponekod lepše in kvalitetnejše kot drugod

V Sloveniji imamo 212 občin. Od tega 12 mestnih. Leta 1994 je iz tedanjih 62 občin nastalo 147 novih občin. V poznejših letih se jih je v samostojno občino odcepilo še dodatnih 65.

Imamo torej velike občine z več sto tisoč prebivalci, kot je Ljubljana (288.180 prebivalcev) in mikro, skoraj vaške občine s par sto prebivalci, kot so Hodoš (370 prebivalcev), Osilnica (404 prebivalci) ali Jezersko (625 prebivalcev).

Gostota poseljenosti ali kje vam bo sosed dihal za ovratnik

Kar se tiče gostote prebivalstva, je najgosteje naseljena občina Ljubljana, kjer na površini enega kvadratnega kilometra živi povprečno nekaj več kot 1.066 prebivalcev. Sledita ji Maribor (764 prebivalcev) in Izola (577). Res je, da na kvaliteto življenja to, da ti sosed diha za ovratnik, in stalno iskanje parkirišča ne vpliva ravno najbolje, toda v krajih z zgoščenim prebivalstvom so večinoma na voljo tudi delovna mesta in druga infrastruktura, ki dviguje kvaliteto življenja.

Najredkeje naseljene občine so Solčava s 5 prebivalci na kvadratnem kilometru površine, Bovec (9 prebivalcev) in Jezersko (prav tako 9 prebivalcev).

Na Statističnem uradu RS pravijo, da je v Sloveniji 6.036 naselij, od tega 53 brez prebivalcev. Največ naselij brez prebivalcev je v občini Kočevje, kar 16.

Odseliti ali priseliti se

V krajih z zgoščenim prebivalstvom so večinoma na voljo tudi delovna mesta in druga infrastruktura, ki dviguje kvaliteto življenja.

Vsak človek išče svoj kotiček na svetu. V lanskem letu (2021) je svoje prebivališče znotraj Slovenije zamenjalo 111.377 tisoč prebivalcev. Nekatere občine so za prebivalce bolj, druge manj privlačne. Iz nekaterih se ljudje odseljujejo, v druge se priseljujejo. V nekaterih občinah je naravni prirast visok, v drugih negativen. Odseljenih je več kot priseljenih v 33 občinah. Selitveni prirast je bil poziven v 177 občinah. Tu so zajete tako priselitve iz drugih občin kot tudi priselitve iz tujine. Prva po višini pozitivnega skupnega selitvenega prirasta je bila občina Kranjska Gora, sledijo ji občina Bohinj in Kostel.

Gospodarstvo in plače

Gospodarska razvitost občin pomembno vpliva na število prebivalcev in visok prirast. Poleg selitve zaradi partnerja je selitev zaradi dela najpogostejši razlog za spremembo bivališča. Najvišjo gospodarsko razvitost že leta izkazujejo občine Cerklje na Gorenjskem, Idrija, Trzin, Komenda, Novo mesto, Bovec ...

Vsak človek išče svoj kotiček na svetu. V lanskem letu (2021) je svoje prebivališče znotraj Slovenije zamenjalo 111.377 tisoč prebivalcev.

V katerih občinah so povprečne plače višje od državnega povprečja? Podlehnik (za 18 % višja od slovenskega povprečja), Cerklje na Gorenjskem (prav tako za 18 %), Ljubljana (za 16 %) in Novo mesto (za 15 %). Kar 191 občin pa ima povprečno mesečno bruto plačo nižjo od povprečne mesečne bruto plače v celotni Sloveniji. Podčetrtek (povprečna mesečna bruto plača za 28 % nižja od slovenskega povprečja), Trnovska vas (prav tako za 28 %) ter Rečica ob Savinji, Kostanjevica na Krki in Mislinja (v vsaki za 27 % nižja od slovenskega povprečja).

Zahodni del Slovenije je po gospodarskih kazalcih bolje razvit od vzhodnega in je bolje razvit tudi od povprečja kohezijskih regij v EU, kot tudi od precej Sloveniji sosednjih regij.

Kot je razvidno iz spodnje slike, je povprečni razpoložljivi dohodek gospodinjstev na letni ravni za približno tisočaka višji v zahodni Sloveniji:



Kakšen je bruto domači proizvod na prebivalca glede na EU povprečje (vrednost 100) izbranih slovenskih regij ter kakšna primerjava s sosednjimi, je vidno iz spodnje tabele (vir: UMAR)

Velikost ni nujno kvaliteta

Gotovo je življenje v nekaterih občinah prijetnejše kot v drugih. Nekatere so bolj urejene, imajo boljšo infrastrukturo, več kulture, več možnosti za šport in rekreacijo, boljše pogoje za gospodarstvo, boljša delovna mesta … lepše trgovine, boljše parke, lepšo županjo, bolj primerne razmere za korupcijo … odvisno tudi od vaših preferenc.

Seveda je vse odvisno od naših prioritet. Če za nas kvaliteta življenja pomeni, da imamo blizu službo, da se sprehodimo do opere in/ali nakupovalnega centra, potem je veliko mesto prava izbira. Če pa je kvaliteta življenja za nas to, da nam srne kradejo solato z vrta, bo tudi v Osilnici povsem v redu.

Res pa je, da so nekatere občine uspele kar uspešno združiti oboje. Gospodarsko uspešnost, infrastrukturo, cestne povezave in naravo … Kot je razvidno s seznama, ki ga vsako leto pripravlja častnik Finance, občine, v katerih se najbolje živi, sploh niso nujno velike. Določili so kategorije, po katerih merijo kvaliteto življenja v posameznih občinah. To so recimo zdravstveno stanje občanov, kriminaliteta, dostopnost stanovanj, dostopnost infrastrukture, višina dohodka …

Na vrhu občin, ki slovijo po najkvalitetnejših pogojih za življenje, se že leta pojavljajo občine Cerklje na Gorenjskem, Žiri, Dol pri Ljubljani, Gorenja vas Poljane, Komenda … na 22. mestu je Ljubljana, na 80. Maribor, Murska Sobota na 90. Na koncu seznama se redno pojavljajo občine Hodoš, Osilnica, Grad, Razkrižje … Je pa tudi res, da so sosedje najbolj povezani ravno v najslabše ocenjenih občinah. Kar je tudi nekaj vredno, čeprav ni merljivo.

Kot omenjeno, so zelo celostno raziskavo glede stanja občin naredili pri časniku Finance. Mi pa smo si v naslednjem prispevku podrobneje ogledali, katere občine so najbolj privlačne in prijazne mladim družinam. Kateri so glavni dejavniki, da je neka občina privlačna za mlade družine, lahko preberete v članku, namenjenem digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina: V katerih občinah se mlade družine dobro počutijo in kaj najbolj vpliva na to?